Berlin meni, da se vpisuje v versko zgodovino, saj muslimani, judje in kristjani s skupnimi močmi gradijo prostor, kjer bodo lahko vsi častili. Hiša enega, kot jo imenujejo, bo pod eno streho združevala sinagogo, cerkev in mošejo.
Izveden je bil arhitekturni natečaj in izbran je bil zmagovalec. zZasnova opečnate stavbe z visokim kvadratnim osrednjim stolpom je impresivna. Na dvorišču pred njo bodo božji hrami treh verstev – sinagoga, cerkev in mošeja. Zgradba naj bi stala na vidni lokaciji, – Petriplatzu, – v središču Berlina.
Eden od treh udeleženih verskih voditeljev, rabin Tovia Ben Chorin, meni, da je lokacija zelo pomembna. “Z mojega judovskega stališča je mesto, kjer je bilo načrtovano judovsko trpljenje, zdaj mesto, kjer se gradi središče treh monoteističnih religij, ki so oblikovale evropsko kulturo,” je povedal za BBC.
Ali lahko sodelujejo? “Lahko. To, da so v vsaki skupini ljudje, ki ne morejo, je naš problem, vendar je treba nekje začeti in to tudi počnemo.”
Udeleženi imam Kadir Sanci meni, da je Hiša enega “znamenje, sporočilo svetu, da je velika večina muslimanov miroljubna in ne nasilna”. Pravi tudi, da je to kraj, kjer se lahko različne kulture učijo druga od druge.
Arhitekt Wilfried Kuehn poudarja, da bodo vsi trije prostori v Hiši enako veliki, vendar drugačnih oblik.
“Vsak od posameznih prostorov je zasnovan glede na verske potrebe in posebnosti vsake vere,” pravi. “V mošeji in sinagogi sta na primer dve ravni, v cerkvi pa le ena. V cerkvi bodo orgle. V mošeji so prostori za umivanje nog.”
Skupaj z ekipo arhitektov je raziskal načrte za vse tri vrste bogoslužnih prostorov in našli so več podobnosti, kot so pričakovali.
“Zanimivo je to, da če se vrnemo v davno preteklost, imajo veliko skupnih arhitekturnih tipologij. Niso tako zelo različni,” pravi Kuehn. “Za mošejo na primer ni nujno, da ima minaret – to je le možno, ne pa nujno. Tudi cerkev ne potrebuje stolpa. Gre za vrnitev k izvorom, ko so si bile te tri vere blizu in so imele arhitekturno veliko skupnega.”
V preteklosti so različne veroizpovedi uporabljale iste stavbe, vendar običajno ne v istem obdobju. Mošeje v južni Španiji so po krščanski osvojitvi postale katedrale. V Turčiji so cerkve postale mošeje. V Veliki Britaniji so stare valižanske kapele včasih postale mošeje, ko so se območja spremenila – mošeja Brick Lane v londonskem East Endu je bila v 18. stoletju sprva cerkev, pozneje jeje postala sinagoga, nazadnje pa so jo preusmerili v islam in je zdaj postala kraj čaščenja za novo prispelo muslimansko skupnost.
Vendar je to nekaj drugega, kot da vsa tri verstvastva častijo kot sosedje častijo pod eno streho.
Zamisel je prišla s krščanske strani trikotnika.
Protestantski župnik Gregor Hohberg pravi, da bodo Hišo enega zgradili na kraju, kjer je nekoč stala prva cerkev v Berlinu v 12. stoletju. Cerkev svetega Petra je bila močno poškodovana ob koncu druge svetovne vojne, ko je Rdeča armada osvobodila Berlin. Kar je ostalo, so vzhodnonemške oblasti uničile v obdobju po vojni.
Potem pa so pred šestimi leti arheologi odkrili ostanke starodavnega pokopališča in odločili so se, da je treba nekaj storiti za obuditev skupnosti in njenega kraja čaščenja. Projekt se je razširil in se iz stavbe za eno vero spremenil v sedanji načrt za tri veroizpovedi. Zdaj se zbirajo sredstva, da se načrti arhitektov pretvorijo v opeko in malto.
Vsaka vera bo na svojem prostoru ohranila svoje značilne običaje, pravi pastor Hohberg.
“Pod eno streho: ena sinagoga, ena mošeja, ena cerkev. Te prostore želimo uporabljati za svoje tradicije in molitve. Prostor na sredini pa želimo skupaj uporabljati za dialog in razpravo, kot tudi za ljudi brez vere.”
“Berlin je mesto, v katerem se zbirajo ljudje z vsega sveta, in mi želimo biti dober zgled povezanosti.”
To ni bil vselej berlinski običaj.
