Vljudno vas vabimo, da preberete naslednji članek, če želite izvedeti več o pomenu ramazana.
Bog je pričel razodetje Korana med ramadanom. To ima številne posledice, med drugim: da bi pozdravili mesec ramadan, ko je bil Koran razodet, bi morali biti verniki kot angeli, morali bi se odpovedati hrani in pijači. Prav tako bi se morali potruditi opustiti brezdelne dejavnosti čutnega jaza in njegovih očitnih potreb.
Med ramadanom bi morali recitirati Koran ali ga poslušati, kot da bi bil razodet prvič. Če je mogoče, naj ga poslušajo, kot da bi ga slišali od preroka Mohameda ali nadangela Gabriela, ki ga je recitiral Mohamedu, ali Boga, ki ga je Mohamedu razkril prek Gabriela. Koran bi morali upoštevati pri svojih vsakodnevnih dejavnostih in pri posredovanju njegovega sporočila drugim pokazati božanski namen njegovega razodetja.
Ramadan spreminja muslimanski svet v velikansko mošejo, v kateri milijoni recitirajo Koran ljudem na zemlji. S tem, ko pokažejo resničnost tega verza: »mesec ramadana, v katerem je bil razodet Koran (2:185)«, je dokazano, da je ramadan mesec Korana. Medtem ko nekateri v velikem zboru v ogromni mošeji islamskega sveta s slovesno predanostjo poslušajo njegovo recitiranje, ga drugi recitirajo.
Neprimerno bi bilo opustiti to nebeško-duhovno stanje s poslušanjem svojega telesnega jaza – jesti in piti v tej »sveti« mošeji, saj to povzroči sovraštvo celotnega zbora. Tudi nasprotovanje tistim muslimanom, ki se postijo, je neprimerno in mora v islamskem svetu sprožiti ogorčenje in prezir.
Post v času ramadana ima številne namene, povezane z duhovnimi nagradami osebe, saj je bil vsakdo poslan na ta svet, da seje semena prihodnjega sveta. Eden od teh namenov je pojasnjen v nadaljevanju:
Nagrada za dobra dejanja, opravljena med ramadanom, se pomnoži krat tisoč. Eden od hadisov pravi, da Bog za vsako črko v Koranu podeli deset nagrad. Recitiranje ene črke pomeni 10 dobrih dejanj in zagotavlja 10 dobrih dejanj v raju. Med ramadanom pa se ta nagrada pomnoži krat tisoč in še več za verze, kot je verz o prestolu (Baqara 2:255). Nagrada je še večja ob petkih zvečer v času ramadana. Poleg tega se vsaka črka pomnoži 30.000-krat, če jo recitiramo v noči moči.
Med ramadanom Koran, katerega vsaka črka prinaša 30.000 rajskih sadov, postane velikansko blagoslovljeno drevo, ki rodi na milijone trajnih rajskih sadov. Kako donosna izmenjava je to in kako velika izguba za tiste, ki ne cenijo črk Korana.
Zato je ramadan najprimernejši čas za takšno izmenjavo v imenu večnosti. Je kot najbolj rodovitno polje, ki ga obdelujemo, da bi poželi žetev na onem svetu. Je edinstven in imeniten festival s sprevodom tistih, ki častijo kraljestvo svojega Gospoda.
Zato je post v ramadanu obvezen, vernikom pa ni dovoljeno, da bi zadovoljili živalske instinkte svojega telesnega jaza in se utapljali v nekoristnih fantazijah. Ker s postom ali vstopom v takšno početje postanejo kot angeli, je vsak vernik ogledalo, ki odseva Božjo samozadostnost. Lahko postane čisti duh, oblečen le v meso – če za določen čas zapusti svet.
En ramadan lahko verniku zagotovi nagrado v vrednosti 80 let, saj Koran izjavlja, da je lahko noč moči bolj koristna kot 80 let brez takšne noči (Qadr, 97:3). Kralj lahko določi praznike v spomin na nek dogodek, na primer na svoj nastop na prestol, in nato ob teh dnevih svoje verne podanike počasti s posebnimi milostmi. Podobno je večni in veličastni kralj vsakemu od njih razkril 18.000 svetov med ramadanom.
Modrost zahteva, da je ramadan poseben božanski praznik, med katerim Bog izliva svoje blagoslove in se zbirajo duhovna bitja. Ob predpostavki, da je ramadan tak božansko zapovedan praznik, je post predpisan tako, da se ljudje do neke mere vzdržijo telesnih dejavnosti.
Post ljudem omogoča tudi, da se znebijo grehov, ki jih povzročajo njihova čutila, in jih uporabijo pri ustreznih dejanjih čaščenja. Tisti, ki se postijo, bi morali zaščititi svoj jezik pred lažmi, zavračanjem in preklinjanjem ter ga zaposliti z recitiranjem Korana, hvaljenjem Boga, iskanjem njegovega odpuščanja in klicanjem blagoslovov preroka Mohameda. Svoje oči in ušesa morajo brzdati, da ne bi videli in slišali prepovedanih stvari. Nasprotno, gledati morajo stvari, iz katerih se lahko naučijo duhovne lekcije, in poslušati Koran. Ko preneha delovati želodec, ki je nekakšna tovarna, se zlahka ustavijo tudi drugi deli telesa (male delavnice).
Eden od namenov posta je, da ljudje preidejo na telesno in duhovno dieto. Če se človekovi čutni naravi pusti, da prosto teče ter jé in pije, kar si zaželi, to škoduje zdravju te osebe. Še pomembneje pa je, da je škoda narejena njihovemu duhovnemu življenju, saj ne razlikujejo med dovoljenim in prepovedanim. Takšna čutna narava ni sposobna ubogati srce in dušo. Ker ne priznava nobenih pravil, drži človeka v podrejenem položaju in ga usmerja, kakor se ji zljubi.
Post v mesecu ramadanu navadi čutni jaz na dieto, samodisciplina pa na poslušnost. Želodec ne trpi škode zaradi prenajedanja, saj se prejšnja hrana pravilno prebavi. Ko se človek nauči odrekati se dovoljenemu, lahko sledi ukazom razuma in vere ter se vzdrži tistega, kar je prepovedano. Na ta način človekova čutna narava ne pokvari duhovnega življenja njenega lastnika.
Večina ljudi do neke mere trpi zaradi lakote. Da bi ljudje potrpežljivo prenašali dolgotrajno lakoto, bi se morali uriti v samodisciplini in strogosti. Post med ramadanom omogoča takšno urjenje v potrpežljivosti, zaradi česar ljudje čutijo lakoto 15 ali celo 24 ur – če preskočijo sahur – obrok pred zoro. Post torej zdravi nepotrpežljivost in pomanjkanje vztrajnosti, ki sta za ljudi dvojni nadlogi.
Številni deli telesa na neki način služijo želodcu. Če ta »tovarna« v enem od mesecev ne preneha z vsakodnevno rutino, se ti deli telesa ukvarjajo le sami s seboj in pozabijo častiti Boga. Zato so svetniki vedno izbirali strogost kot pot do duhovne in človeške popolnosti. Post med ramadanom nas opominja, da je bilo naše telo ustvarjeno, da ne služi le želodcu.
Med ramadanom številni deli telesa doživljajo angelske in duhovne užitke – kot nasprotje materialnim užitkom. Zato predani, ki se postijo, doživljajo ravni duhovnega užitka in razsvetljenja v odvisnosti od stopnje njihove duhovne popolnosti. Post v mesecu ramadanu oplemeniti človeško srce, duha in razum ter najgloblje čute. Četudi se želodec pritožuje, se ta čutila veselijo.
Vir: Gulen Movement –
Če želite prebrati več o ramazanu, kliknite TUKAJ. Društvo MKD je pripravilo brošuro z naslovom Post v ramadanu in razvijanje samoobvladovanja.
