Novi obrazi Slovenije: Seda iz Turčije

Sem Seda Şirin, 33-letna učiteljica turščine iz Turčije. Diplomirala sem na univerzi Mevlana v mestu Konya, kjer sem študirala poučevanje turščine. Zaradi politične spremembe v Turčiji so mnoge izobražene posameznike, vključno z mano, razglasili za nevarne. Bila sem prisiljena zapustiti svojo domovino.

Ko sem prispela v Slovenijo, sem se morala soočiti s številnimi izzivi. Čeprav sem učiteljica, nisem mogla opravljati svojega poklica. Povsod je bila zahtevana odlična slovenščina – celo za delo čistilke ali blagajničarke. Poleg tega sem se zaradi svojega videza – ker nosim naglavno ruto – pogosto soočala z diskriminacijo. Večina podjetij ne zaposluje pokritih žensk. Včasih ljudje ne morejo verjeti, da sem učiteljica. V njihovih očeh sem zaradi svoje vere in oblačil “manjvredna”.

Ker je moj mož prav tako imel izzive z zaposlitvijo, sva želela skupaj ustvariti nekaj novega. Najprej sva turške jedi pripravljala le za prijatelje, nato pa še z dvema skupaj odprla restavracijo “Naša Kuhinja”. Zame je to eden največjih dosežkov v Sloveniji – dokaz, da lahko tudi migrantke, kljub vsem oviram, prispevajo k skupnosti.

A najbolj me je zaznamovala izkušnja kot mati.
Moji hčerki sta bili pogosto deležni nepoštenega in nečloveškega odnosa v vrtcu in zdravstvenih ustanovah. Starejša hči je bila v vrtcu diskriminirana zaradi verskih prehranskih navad – ker na primer ne uživamo svinjine.

Večkrat sem prosila vrtec, da bi ji lahko prinašala hrano od doma, vendar to ni bilo dovoljeno. Ob dnevih z mesnim menijem je bila pogosto lačna, posledično manj zbrana in utrujena.
Zaradi tega so nekateri učitelji menili, da ne razume snovi ali ne sledi pouku.
Na neki točki so celo predlagali, da ima avtistično motnjo – brez kakršnekoli strokovne podlage ali ustrezne diagnoze.

Ko smo zamenjali vrtec, se je stanje res izjemno izboljšalo – učitelji in osebje novega vrtca so pokazali veliko več razumevanja in empatije. Moja hči je bila končno sprejeta takšna, kot je – z vsemi svojimi navadami, potrebami in otroško energijo.

V zdravstvenem sistemu sem se srečala s poniževanjem – kot ženska, ki ne govori tekoče slovensko in nosi naglavno ruto. Zdravstveni delavci so nas pogosto obravnavali s prezirom. Ena izmed najtežjih izkušenj je bila, ko je zobozdravnica mojo hčer fizično odstranila iz ordinacije, ker je bila prestrašena in ni hotela odpreti ust.

Kljub vsemu verjamem, da lahko ustvarimo skupnost, kjer bomo razumljeni in sprejeti – tudi če ne govorimo popolne slovenščine ali nosimo drugačna oblačila. 

  •  Jezik: Pogosto se pričakuje popolno znanje slovenščine že za osnovna dela.
    ✅ Rešitev: Več brezplačnih jezikovnih tečajev in programov za priznanje tuje izobrazbe.
  • Diskriminacija na podlagi vere in videza: Naglavna ruta je pogosto ovira za zaposlitev.
    ✅ Rešitev: Kampanje ozaveščanja, enakopravna obravnava pri zaposlovanju.
  • Inkluzivno izobraževalno in zdravstveno okolje: Nekatere ustanove ne razumejo različnih potreb otrok in pogosto naletijo na predsodke ali nepravično obravnavo
    ✅ Rešitev: usposabljanje vzgojiteljev in medicinskega osebja za delo z migrantskimi družinami. Predvsem tudi na razumevanju različnega kulturnega oz verskega ozadja, ki je temelj za sprejemanju.
  • Poklicna uresničitev: Kljub izobrazbi in izkušnjam so možnosti za delo zelo omejene.
    ✅ Rešitev: podpora podjetništvu med migranti, večja vključitev visoko izobraženih tujcev.


Borimo se proti stereotipom, predsodkom in diskriminaciji. Vsak posameznik si zasluži priložnost za enakovredno sodelovanje v družbi. Stopimo skupaj za bolj vključujočo in pravično prihodnost.

»Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.”

𝑷𝒓𝒐𝒋𝒆𝒌𝒕 “𝑩𝑶𝑫𝑬/𝑩𝒓𝒆𝒛 𝑶𝒗𝒊𝒓 𝑫𝒐 𝑬𝒏𝒂𝒌𝒐𝒔𝒕𝒊” 𝒋𝒆 𝒔𝒐𝒇𝒊𝒏𝒂𝒏𝒄𝒊𝒓𝒂𝒏 𝒔 𝒔𝒓𝒆𝒅𝒔𝒕𝒗𝒊 𝐈𝐦𝐩𝐚𝐜𝐭𝟒𝐕𝐚𝐥𝐮𝐞𝐬 𝒊𝒏 𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒊𝒋𝒂 𝒐𝒅 𝑵𝒐𝒗𝒆𝒎𝒃𝒓𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟑 𝒅𝒐 𝒋𝒖𝒏𝒊𝒋𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟓.

O projektu BODE+ lahko preberete TUKAJ.

V sodelovanju z društvom ADRA o projektu tudi na tej strani.