16. decembra 2015 je francoski časopis Le Monde objavil prelomen članek Fethullaha Gülena.
V počastitev dneva spomina na 11. september v ZDA delimo z vami pomenljivo sporočilo miru Fethullaha Gülena.
Muslimani, kritično preučimo svoje razumevanje vere
Prava mera vere je občutljivost za zaščito človeškega življenja
Težko je ubesediti mojo žalost ob brutalnosti ISIS-a in podobnih terorističnih skupin. Dejstvo, da te skupine prikrivajo svoje izkrivljene ideologije, medtem ko izvajajo teroristična dejanja, vznemirja mene in 1,5 milijarde muslimanov. Dolžnost nas kot muslimanov je, da po eni strani sodelujemo z vsemi, da bi človeštvo rešili te nadloge terorizma, po drugi strani pa, da poskušamo popraviti podobo, ki je bila našemu verovanju vsiljena.
Teoretično lahko identiteto zatrjujemo z nekaj besedami in simboli. A iskrenost takšnega zatrjevanja se lahko meri le z zvestobo temeljnim vrednotam te identitete. Mera prave vere ni v sloganu ali oblačilih, temveč v občutljivosti za principe, kot sta zaščita človeškega življenja in blaginja vsakega posameznika.
Kot muslimani moramo brezpogojno zavrniti totalitarno ideologijo, ki jo teroristi skušajo širiti, in namesto tega spodbujati vključujoč, raznolik in bogat način razmišljanja. Naša človečnost je pomembnejša od naše etnične, nacionalne ali verske identitete, in takšna barbarska dejanja škodujejo duhovnemu bistvu človeštva. Francoski državljani, ki so izgubili življenje v Parizu, šiitski muslimani v Libanonu, ki so dan prej umrli v Bejrutu, in sunitski muslimani, ki so umrli zaradi istih teroristov v Iraku, so najprej in predvsem ljudje. Civilizacija ne more napredovati, če ne pristopimo k trpljenju vsakega posameznika z empatijo, ne glede na njihovo vero ali etnično pripadnost, in si ne prizadevamo, da to bolečino z enako zavzetostjo omilimo.
MUSLIMANI BI SE MORALI ZAVESTNO ODPOVEDATI TEORIJAM ZAROTE
Kot muslimani se moramo prenehati zatekati k teorijam zarote, ki nas odvračajo od soočenja z lastnimi problemi in poštenega notranjega razmisleka: so naša družba in njene ranljivosti, kot so latentno nagnjenje k tiraniji, fizično nasilje, zanemarjanje mladih ter pomanjkanje uravnotežene izobrazbe, prispevale k rekrutiranju s strani totalitarnih skupin? Ali nismo z nezmožnostjo vzpostavitve osnovnih človekovih pravic in svoboščin, vladavine prava in odprtega duha sami pripravili teren, kjer ljudje, ki živijo v praznini, obupajo in iščejo alternative?
NI DOVOLJ, DA LE PREKLINJAMO TEROR
Nedavna tragedija v Parizu nas je znova spomnila, da morajo tako verski učenjaki kot običajni muslimani brezpogojno zavrniti in obsoditi te brutalne napade, ki so prikazani, kot da imajo versko podlago. A zanikanje in obsodba nista več dovolj. V muslimanskih družbah se je treba rekrutiranju mladih s strani terorističnih skupin zoperstaviti pametno – z zavezništvom med državnimi institucijami, verskimi voditelji in nevladnimi organizacijami. Razviti je treba projekte, ki naslavljajo vse dejavnike, ki prispevajo k radikalizaciji, in vključujejo celotno skupnost.
Vzpostaviti moramo sistem, ki v naši družbi pravočasno zazna mlade, ki se znajdejo v praznini, jih odvrne od nevarnih pustolovščin ter nudi podporo družinam prek svetovanja in drugih storitev. Z državami, katerih državljani smo, moramo vzpostaviti pozitiven odnos, se usesti za isto mizo, kjer se oblikujejo protiteroristične politike, in izražati svoja stališča. Naše mlade moramo naučiti izražanja mnenj na demokratičen način. Vključevanje demokratičnih vrednot v šolske učne načrte že v zgodnji dobi je ključno za razvoj zdravega načina razmišljanja prihodnjih generacij.
NI SPOPADA CIVILIZACIJ, AMPAK BARBARSTVA PROTI CIVILIZACIJI ČLOVEŠTVA
Zgodovina kaže, da takšne tragedije pogosto povzročijo pretirane odzive. Proti-muslimanska in proti-verska retorika ter prekomeren nadzor muslimanskih državljanov zaradi varnostnih razlogov lahko povzročita več škode kot koristi. Muslimanski državljani v Evropi si želijo živeti v miru. Kljub negativnim okoliščinam bi morali muslimani tesneje sodelovati s svojimi državami in prispevati k oblikovanju vključujočih integracijskih politik za boljše vključevanje vernikov v družbo.
To je tudi priložnost za nas muslimane, da ponovno pregledamo in samokritično ovrednotimo lastno razumevanje in prakso islama v luči značilnosti našega časa in interpretacij, ki so bile oblikovane skozi zgodovino. To ne pomeni pretrgati z islamsko tradicijo – ravno nasprotno, pomeni postati pozoren na morebitna protislovja, se jih osvoboditi in ponovno najti duha in bistvo Korana in Sune, h kateremu so vedno stremeli naši verni predniki.
RADIKALNE INTERPRETACIJE VERE MORAMO IZRINITI NA OBROBJE
Radikalne interpretacije naših verskih virov, ki služijo drugim ciljem, moramo izriniti na obrobje. Muslimanski učenjaki, intelektualci in misleci bi morali spodbujati celosten pristop k verskim virom. Biti moramo sposobni ponovno oceniti predpise, ki so bili izdani v obdobjih, ko se politična in verska pripadnost nista prekrivali in so konflikti vztrajali.
Zavzemanje za temeljna verovanja ne pomeni dogmatičnosti. Možno in nujno je ponovno obuditi svobodo mišljenja, ki je omogočila muslimansko renesanso, hkrati pa ostati zvest duhu vere. Le v takšnem okolju se lahko učinkovito zoperstavimo radikalizmu in terorizmu, ki vodita v nasilje.
NI SPOPADA CIVILIZACIJ, AMPAK BARBARSTVO PROTI CIVILIZACIJI ČLOVEŠTVA
Žal z žalostjo opažam, da se v nekaterih krogih po nedavnih dogodkih ponovno oživlja ideja o spopadu civilizacij. Ne vem, ali so tisti, ki so to idejo prvič predstavili, bili dovolj daljnovidni ali imeli kakršenkoli recept. Vendar pa je gotovo, da takšna retorika služi zgolj interesom terorističnih organizacij. Želim jasno povedati: to, čemur smo priča, ni spopad civilizacij, ampak spopad barbarstva s celotno civilizacijo človeštva.
MUSLIMANI MORAMO SODELOVATI V BOJU PROTI TERORIZMU
Kot muslimanski državljani imamo dolžnost biti del civilizacije, tudi če živimo v težkih razmerah. Če želimo braniti pravice in svoboščine muslimanov ter prispevati k mirnemu in harmoničnemu sobivanju vseh ljudi, ne glede na njihova prepričanja, se moramo zoperstaviti terorizmu v vseh njegovih političnih, gospodarskih, družbenih in verskih razsežnostih.
Z osebnim trudom, kot zaupanja vredni posamezniki, z zavračanjem in marginalizacijo radikalnih interpretacij verskih virov, s pozornim spremljanjem njihovega vpliva na mlade in z zgodnjim poučevanjem demokratičnih vrednot lahko učinkovito preprečimo širjenje terorizma in z njim povezanih totalitarnih ideologij.
Fethullah Gülen je umrl 20. oktobra 2024, vendar njegov spomin in modrost živita naprej. Vljudno vas vabimo, da preberete članek Jakova Nagena, ki ga je napisal ob slovesu od hodža efendija.
