Serija člankov ob obletnici smrti F. Gulena: Kakšna je dediščina Fethullaha Gülena?
Avtor: Arhan Kardaş – 15. november 2024 | Prevod iz nemščine
Muhammed Fethullah Gülen je s svojim življenjskim delom – edinstveno sintezo izobraževanja, dialoga in družbene odgovornosti – zapustil dediščino, ki ga presega kot posameznika in postavlja nova merila v zgodovini islama.
Fethullah Gülen, islamski učenjak, sodobni intelektualec, učitelj in duhovni voditelj, predan medverskemu in medkulturnemu dialogu, je 20. oktobra 2024 preminil v starosti 86 let. Vsak človek umre, a ne živi zares vsak.
Njegovo večplastno življenje bo zagotovo ostalo predmet raziskav še za prihodnje generacije. V tem skromnem prispevku poskušam čim bolj objektivno predstaviti njegovo dediščino, čeprav sem osebno globoko pretresen zaradi njegove smrti.
Skromna materialna zapuščina
Pred nekaj dnevi so njegovi najbližji sodelavci in sorodniki prek spletne strani herkul.org objavili podatke o njegovi materialni zapuščini. Po njegovi smrti so našli pooblastilo, s katerim je avtorske pravice svojih knjig prenesel na sklad »Cascade Trust«. Poleg tega so bili navedeni zlati kovanci v vrednosti 20.020 ameriških dolarjev (iz knjižnih honorarjev) ter 12.640 dolarjev, namenjenih za darila za novorojenčke in mladoporočence.
V njegovem žepu so našli tudi 2.000 dolarjev, ki jih je namenil za stroške pogreba. Gre za zelo skromen znesek – manjši kot prihranek povprečnega gostujočega delavca. V primerjavi z zasebnim bogastvom avtokratskih voditeljev je to verjetno vsakdanji kruh za reveža.
Življenje v celibatu
Gülen je živel v celibatu – kot Janez Krstnik ali imam Nevevî. Nikoli se ni poročil in ni imel otrok. Njegovi sorodniki živijo skromno življenje in trpijo zgolj zaradi njegovega priimka: nekateri so bili ugrabljeni, razlaščeni ali izgnani.
Ob vsem tem je neverjetno trditi, da je Gülen živel 86 let zgolj zaradi materialnih interesov ali hlepenja po oblasti. Kaj je torej bilo bistvo njegovega življenja? In kakšna je njegova prava zapuščina? V zadnjem intervjuju leta 2024 je na to vprašanje odgovoril sam.
»V kaj verjamem, za kaj živim«
»Da, moja želja, moje upanje za človeštvo je naslednje: svetovni mir. Za to prosim Boga. On je tisti, ki bo prinesel ta mir.«
V tem intervjuju je Gülen odgovoril tudi na številna vprašanja glede gibanja, ki se je oblikovalo okoli njega. Svetovni mir je po njegovem cilj, izobraževanje pa osrednje sredstvo za njegovo dosego. Boj proti revščini, sovraštvu in polarizaciji ter spodbujanje kreposti so nujni gradniki tega poslanstva. Ključno pa je najprej pridobiti tiste, ki lahko vplivajo na druge.
Ljubezen, odgovornost, sodelovanje
Ljubezen do Boga in človeka, svetovni mir in odgovorno sodelovanje v družbi – to so bila jedra njegovega sporočila.
Za seboj je zapustil ogromno intelektualno in duhovno zapuščino: skoraj vsi njegovi govori so bili posneti, če bi jih zapisali, bi napolnili več kot 200 knjig. Njegova avtorska dela obsegajo na desetine knjig.
To duhovno bogastvo bo navdihovalo ne le njegovo gibanje, ampak tudi številna druga gibanja, usmerjena v izobraževanje in dialog. Z vidika sociologije religije velja, da gibanja, ki temeljijo na pisni zapuščini, pogosto trajajo stoletja, če ne celo tisočletja.
Nosilci njegove dediščine
Gülen je izobrazil več sto učencev, ki se sedaj vidijo kot nosilci njegove dediščine. Še tisoči drugih so se z njim srečali, sodelovali pri projektih ali prevzeli naloge v okviru gibanja.
Tako kot so učenci Mevlane Halida el-Bagdadija (†1837) in Bediüzzamana Saida Nursija (†1960) nadaljevali delo svojih učiteljev, bodo Gülenovi sodelavci še naprej oblikovali prihodnost gibanja in navdihovali mlajše generacije s svojimi besedami in dejanji.
Edinstveno izobraževalno gibanje v zgodovini islama
Hitro širjenje islama v 7. stoletju skozi vojaška osvajanja je bilo zgodovinsko izjemno. Toda trajni uspeh je bil rezultat sporočila Korana, ne vojaških zmag. Mongoli v 13. stoletju so osvajali, a niso spremenili src. Surova sila ne doseže src.
Hizmet pa ne temelji na osvajanju ali oblasti. Njegov poudarek je na izobraževanju, dialogu, človekovih pravicah in humanitarnem delu.
Čeprav so v zgodovini obstajala pomembna izobraževalna gibanja, kot denimo Nizamiye v 12. in 13. stoletju, Hizmet presega vse to. Njegov pristop ni omejen na versko ali etnično skupino, temveč vključuje vse ljudi – ne glede na njihovo vero, jezik, narodnost ali barvo kože.
Hizmet uteleša civilni islam – zavrača nasilje in politično instrumentalizacijo vere. V celotni islamski zgodovini nima prave paralele. V tem smislu je edinstven.
Napačne interpretacije na Zahodu
Na žalost je v Nemčiji in širše Gülen pogosto razumljen zgolj skozi prizmo turške politike. To je delno razumljivo, saj je gibanje nastalo v Turčiji in je bilo kasneje od tam pregnano.
Vendar pa so bila njegova temeljna dela napisana že vsaj desetletje pred ustanovitvijo AKP. Vedno je bil zvest podpornik demokracije. Njegova knjiga Ni poti nazaj od demokracije odraža to držo.
Jasno je obsodil vse vojaške udare – v letih 1971, 1980 in 1998. Tudi leta 2016, ko je bil poskus udara izkoriščen za preganjanje gibanja. Gülen in njegovi sledilci so bili žrtve, ne storilci.
Hizmet presega turško politiko
Napaka je, če Gülena razumemo le skozi turško politiko. Prav tako je zavajajoče, če prostovoljce Hizmeta, ki so v tujini doživeli represijo, predstavljamo, kot da je zgodovina gibanja omejena na državni udar in njegove posledice.
Gülen je želel svoje projekte utemeljiti na univerzalnih človeških vrednotah, ne na političnih interesih. Zato je pomembno, da njegovo zapuščino vidimo v širšem, globalnem kontekstu.
Prepričan sem, da bo Gülenova intelektualna zapuščina navdihovala ne le gibanje Hizmet, ampak tudi številne druge pobude, ki temeljijo na dialogu in izobraževanju. Ostaja odprto vprašanje, ali bo Turčija nekoč znova sprejela ta projekt.
O avtorju
Dr. Arhan Kardaş je študiral pravo, filozofijo in zgodovino v Ankari, Gaziju in Bilkentu ter pravo na Dunaju. Leta 2019 je doktoriral pri prof. dr. Mathiasu Roheju na temo »Enakost spolov v islamskem pravu?«. Trenutno predava judovske študije in religijske vede na Univerzi v Potsdamu, je glavni urednik revij Fontäne in Fontäne Jugend ter predsednik Islamske akademije za izobraževanje in družbo.
Z vami delimo objave v seriji člankov ob obletnici odhoda F. Gülena s tega sveta, 20. novembra 2024. Spremljajte našo stran za več intervjujev, člankov in videoposnetkov o preminulem voditelju gibanja Hizmet. Vabljeni, da si ogledate tudi druge sorodne članke TUKAJ.
