Serija člankov ob obletnici smrti F. Gulena: Intervju z Ercanom Karakoyunom: »Hizmet bo ostal močan tudi po smrti Fethullaha Gülena«
Objava MKD | Prevod iz nemščine
Po besedah Ercana Karakoyuna smrt Fethullaha Gülena ne bo pretresla gibanja Hizmet. Gibanje ostaja zavezano decentralizirani odgovornosti, namesto novega osrednjega voditelja.
Fethullah Gülen, ena najvplivnejših osebnosti sodobne islamske misli, je preminil oktobra 2024. Bil je islamski učenjak, pisatelj in duhovni vodja, ustanovitelj gibanja, ki ga poznamo kot Hizmet – kar pomeni »služenje« oziroma »družbeni angažma«. Temeljne vrednote gibanja so izobraževanje, medverski dialog in družbena odgovornost. Kljub temu so bile njegove povezave s politiko, zlasti razkol z vladajočo stranko AKP v Turčiji, pogosto predmet kritik in napadov. Ercan Karakoyun, predsednik Fundacije za dialog in izobraževanje v Nemčiji, je ena najvidnejših javnih osebnosti gibanja Hizmet v Evropi. V tem intervjuju govori o zapuščini Fethullaha Gülena, o izzivih, s katerimi se sooča gibanje Hizmet, in o njegovi prihodnosti.
Kdo je bil Fethullah Gülen in zakaj je postal tako pomemben za mnoge ljudi po svetu?
Ercan Karakoyun: Fethullah Gülen je bil islamski učenjak, avtor in duhovni mentor, ki je s svojimi idejami skozi desetletja navdihnil milijone ljudi. Izvira iz Turčije, vendar je od poznih devetdesetih let živel v ZDA. Njegov nauk – znan kot »Hizmet« – spodbuja ljudi k izobraževanju, medverskemu dialogu in družbenemu udejstvovanju. Bil je cenjen kot graditelj mostov in zagovornik odprte in sodobne interpretacije islama, zlasti na področjih izobraževanja, medijev in sodelovanja med verstvi.
Katere so osrednje vrednote njegovega nauka in zakaj so pritegnile toliko ljudi?
Njegov nauk temelji na miru, strpnosti in dialogu. Verjel je v sodobni islam, ki je v skladu z znanostjo, izobraževanjem in demokratičnimi vrednotami. Verjel je, da je znanje ključno za gradnjo mirnejše družbe. Svoje sledilce je spodbujal k ustanavljanju šol, socialnih ustanov in centrov za dialog, da bi služili skupnemu dobremu in gradili mostove med različnimi kulturami in religijami.
Kakšno vlogo ima gibanje Hizmet v Nemčiji?
V Nemčiji so pripadniki gibanja Hizmet dejavni na različnih družbeno koristnih področjih: v izobraževanju, medkulturnem dialogu, društvenem delovanju. Ustanavljajo šole, učne centre, kulturna društva in centre za dialog, ki krepijo razumevanje med različnimi etničnimi in verskimi skupinami. Hizmet sebe vidi kot most med muslimani in nemuslimani ter poskuša premagati predsodke z izpostavljanjem skupnih človeških vrednot.
Kako odgovarjate na obtožbe glede vpletenosti v državni udar leta 2016?
Te obtožbe so se pogosto ponavljale, a do danes ni bilo predloženih nobenih verodostojnih dokazov. Celo nekdanji vodja nemške obveščevalne službe Bruno Kahl je te trditve postavil pod vprašaj in potrdil, da ni dokazov o vpletenosti gibanja Hizmet v poskus udara. Ljudje po svetu so preganjani le zato, ker so del gibanja ali se z njim identificirajo. To jasno kaže, da ne gre za resnično iskanje pravice, temveč za politični napad na muslimansko gibanje, ki zagovarja drugačno vizijo islama in družbe kot trenutno politično vodstvo v Turčiji.
Kako je prišlo do razkola med Gülenom in predsednikom Erdoğanom?
V zgodnjih letih so mnogi v gibanju Hizmet podpirali Erdoğanove reforme in poskuse demokratizacije. Obstajalo je upanje, da bo Turčija napredovala proti večji svobodi in vladavini prava. A kasneje se je pokazalo, da Erdoğan centralizira oblast in se oddaljuje od demokracije. Hizmet je ostal zvest vrednotam dialoga in demokracije, kar je bilo v nasprotju z naraščajočo avtoritarnostjo vlade. Leta 2016 je bil neuspešni poskus udara izkoriščen kot izgovor za brutalno represijo nad gibanjem in drugimi disidenti – kar se nadaljuje še danes.
Kaj pa kritike, da je Hizmet zaprt, netransparenten ali celo podoben sekti?
Te kritike pogosto temeljijo na nepoznavanju. Hizmet ni zaprta organizacija s hierarhično strukturo, temveč odprto, decentralizirano civilno gibanje. Ljudje se vključujejo prostovoljno in neodvisno. Ni nobenega togega nadzora ali verskih preizkusov. Institucije, kot so šole in centri za dialog, delujejo transparentno in znotraj civilne družbe. Primerjava s sekto ne vzdrži natančnejše presoje.
Kaj bo z gibanjem po Gülenovi smrti? Bo preživelo brez njega?
Prihodnost gibanja Hizmet je v rokah njegovih udeležencev, ljudi, ki se zavzemajo za mir, pravičnost, izobrazbo in dialog. Gülenova zapuščina bo živela skozi dejanja teh ljudi. Hizmet je več kot le ena oseba – je svetovna skupnost, ki si prizadeva služiti človeštvu in uresničevati univerzalne vrednote. Zato bo gibanje ostalo močno in angažirano tudi po njegovi smrti.
Ali bo Ekrem Dumanlı postal novi voditelj gibanja?
Ne. Hizmet nikoli ni bil organiziran okoli enega voditelja. Odločitve se sprejemajo kolektivno, v duhu skupne odgovornosti. Ekrem Dumanlı ima kot nekdanji urednik časopisa Zaman določen ugled, vendar ne bo »naslednika« Gülena. Gibanje bo še naprej vodeno v skladu z osnovnimi vrednotami in kolektivnim delovanjem.
Je bila napaka, da se je Hizmet preveč povezal z državnimi strukturami v Turčiji?
To je ena izmed kritik, ki jih jemljemo resno. Gibanje je bilo v preteklosti preveč povezano z državnimi institucijami, kar so mnogi razumeli kot prizadevanje za oblastjo. To je gibanju povzročilo škodo, zlasti v Turčiji. Zato smo si močno prizadevali vrniti se k vrednotam in poudariti načela, kot so človekove pravice, vladavina prava, enakost spolov ter jasna ločitev vere od države. Naš cilj je okrepiti zaupanje z večjo transparentnostjo in poudarkom na civilni družbi in izobrazbi.
Zakaj je Hizmet danes v Turčiji tako nepriljubljen? Je možna sprava?
V Turčiji prevladuje klima intenzivne propagande proti Hizmetu, ne le v provladnih medijih, ampak tudi v drugih, neodvisnih medijih, ki se iz strahu pred represijo pogosto prilagodijo uradnemu diskurzu. Primer odgovornega urednika časopisa Yeni Asya, ki je bil aretiran zgolj zaradi sožalnega zapisa ob Gülenovi smrti, to jasno pokaže. V takšnih razmerah je težko vzpostaviti pozitivno javno podobo.
Kljub temu sem prepričan, da je več milijonov ljudi v Turčiji, ki cenijo Hizmet in njegove vrednote, a se bojijo to javno izraziti. Do sprave bo lahko prišlo šele, ko se bo Turčija vrnila k svobodi govora, vladavini prava in neodvisnemu sodstvu. Šele tedaj bo Hizmet lahko ponovno javno predstavil svoje vrednote in si znova pridobil zaupanje skozi transparentnost.
O sogovorniku
Ercan Karakoyun je predsednik Fundacije za dialog in izobraževanje v Nemčiji. Že več let si prizadeva za medkulturni dialog in izobraževanje o gibanju Hizmet in njegovih vrednotah. Je tudi soustanovitelj in član kuratorija projekta House of One (Hiša Enega), ki v Berlinu združuje vernike treh monoteističnih religij v skupnem prostoru za bogoslužje in učenje.
Z vami delimo enega izmed zapisov iz serije objav ob obletnici odhoda F. Gülena s tega sveta, 20. novembra 2024. Spremljajte našo stran za več intervjujev, člankov in videoposnetkov o preminulem voditelju gibanja Hizmet. Vabljeni, da si ogledate tudi druge sorodne članke TUKAJ.
