Serija člankov ob obletnici smrti F. Gulena: Civilni islam Fethullaha Gülena in medverski dialog
Avtor: Ravindra Chheda, objavljeno 23. oktobra 2024 | Vir: Città Nuova

Fethullah Gülen – imam, pedagog in človek dialoga – je preminil. Turek, ki je že dolgo živel v ZDA, je bil v zadnjih dveh desetletjih pogosto obravnavan kot kontroverzna osebnost v zgodovinskem in družbenem kontekstu sodobne Turčije. Vendar pa njegov prispevek in prispevek gibanja Hizmet, ki je navdihnjen po njem, k družbi in muslimanski veri, živi skozi vsakodnevno služenje drugim in ostaja neizpodbiten.
Ime Fethullaha Gülena marsikomu, predvsem v Italiji, ne vzbuja posebnih asociacij. Tisti, ki bolj pozorno spremljajo mednarodne zadeve, pa se ga morda spomnijo v povezavi s poskusom državnega udara julija 2016 v Turčiji. Takrat je predsednik Erdogan za to dejanje – za katero ostaja vprašljivo, če se je sploh zgodilo – obtožil prav tega turškega islamskega duhovnega učitelja, ki je svoje življenje oblikoval po mistikih, kot so Rumi, Junus Emre in Said Nursi.
Gülen je pomembno vplival na versko življenje v svoji domovini in v desetletjih – od 60. let prejšnjega stoletja do danes – ustvaril gibanje Hizmet, duhovno in civilno obnovitveno gibanje, ki je spremenilo življenje na tisoče ljudi.
Kot sin imama iz Anatolije in tudi sam imam je bil Gülen vzgojen v sekularnem sistemu, ki ga je vsilil ustanovitelj turške republike, Mustafa Kemal Atatürk. Hitro je zaznal nevarnost, da bodo prihodnje generacije izgubile svojo versko in kulturno identiteto, ter prepoznal t. i. »vzgojno izredno stanje«.
Poleg svojih obveznosti kot imam – oziroma kot del tega »poklica« – se je začel srečevati z mladimi na mestih, kjer so se ti zbirali: v kavarnah, študentskih domovih, univerzitetnih kampusih … V pogovorih z njimi je razjasnjeval dvome in postavljal vprašanja. Mladim je ponudil zgled človeške in verske doslednosti.
Nikoli ni podlegel skušnjavi prozelitizma ali prisilnega uveljavljanja vere, temveč je v njih vzbujal eksistencialno potrebo po duhovnosti ter s tem pripravil pot za zdravo ponovno islamizacijo mladih generacij. Uspešno je pritegnil tudi učitelje na različnih ravneh, poslovneže in premožne posameznike – po eni strani je bilo treba izobraziti mlade, po drugi pa zagotoviti sredstva za šole in univerze.
Tako se je rodilo gibanje Hizmet, kar pomeni »služenje«. Posvečeno je bilo vzgojnim in socialnim izzivom, razširilo se je po svetu tiho in brez uveljavljanja zahtev – vse z enim samim ciljem: služiti drugim.
V teh šolah – kjer se poučujejo sekularni predmeti, ne pa vera – je duh služenja prežemal življenja učiteljev in učencev. Gülen se je zavzemal za to, da starejši učenci pomagajo mlajšim, brezplačno, brez zasebnih inštrukcij.
V desetletjih iz teh šol niso izšli verski fanatiki, temveč državljani – moški in ženske – ki so se v svojih poklicih in življenjskih izbirah zavzemali za skupno dobro. Gibanje, ki ga je Gülen ustvaril, ne predstavlja ne verskega ne političnega islama, temveč civilni islam, ki temelji na vsakodnevnem, doslednem in poglobljenem verskem življenju.
Gülen je spremljal rast gibanja, ki se je razširilo v več kot stotih državah z visokokakovostnimi šolami in univerzami, ki so oblikovale državljane, vzgajane v duhu služenja in prave religije – bratstva in ljubezni.
Zaradi zdravstvenih težav in obtožb, da je nasprotnik Erdoganovega režima, se je Gülen postopoma umaknil iz javnega življenja. Od konca 90. let je živel v ZDA. Še naprej pa je navdihoval svoje sledilce s posnetki, besedili in že prej napisanimi deli.
Večina učencev na šolah in univerzah, ki so bile po letu 2016 v Turčiji zaprte, niti ne pozna imena navdihujoče osebnosti, vendar vsakodnevno doživljajo njen duh.
Od sredine 90. let dalje se je Gülen, rojen in vzgojen v duhu turškega nacionalizma, postopoma odpiral drugim kulturam in religijam. Srečal se je z verskimi voditelji po vsem svetu – tudi s papežem Janezom Pavlom II. – in dopisoval s papežem Frančiškom. Ti koraki so odprli Hizmet medverskemu dialogu. Danes lokalne skupine Hizmet po vsem svetu igrajo vodilno vlogo v resničnem in iskrenem dialogu z ljudmi različnih verskih in kulturnih tradicij.
Čeprav se je Gülen, verjetno proti svoji volji, znašel v političnih konfliktih, se nikoli ni ustno odzival na obtožbe ali na čas, ki ga je preživel v zaporu. Gibanje, ki je nastalo iz njegovega navdiha, je del širšega verskega pojava, ki je zaznamoval zadnja desetletja. Od sredine 20. stoletja so vse velike religije doživele nove verske navdihe, ki so v skladu s svojo tradicijo ustvarili nove življenjske in verske modele.
Čeprav se ti pojavi med seboj precej razlikujejo, razkrivajo presenetljive skupne točke. Zato lahko govorimo o zgodovinskem pojavu, katerega pravi pomen in vpliv na religije in družbo bo mogoče v celoti razumeti šele v prihodnosti.
Z vami delimo različne zapise iz serije člankov ob obletnici odhoda F. Gülena s tega sveta, 20. novembra 2024. Spremljajte našo stran za več intervjujev, člankov in videoposnetkov o preminulem voditelju gibanja Hizmet. Vabljeni, da si ogledate tudi druge sorodne članke TUKAJ.