V sodelovanju z Društvom ADRA Slovenija smo se udeležili dveh pomembnih dogodkov v okviru skupnih interesov za podporo lažji integraciji tujcev v Sloveniji.

22. maja 2025 smo se sestali in izmenjali mnenja na delavnici, ki jo je organiziral Znanstveni raziskovalni center SAZU. 3. junija 2025 pa smo obiskali nacionalno konferenco mreže Global classroom; slednjo je organiziral Zavod za zaposlovanje.

Na obeh dogodkih smo se srečali z jasnim ciljem, poiskati odgovore na vprašanje:

Kako tujcem omogočiti ustrezne življenjske pogoje, v katerih se lahko počutijo sprejete in se brez večjih ovir integrirajo v novo okolje?

To vključuje številna življenjska področja, kot so učenje slovenskega jezika, dostop do bivalnega prostora in možnosti zaposlitve.

Na dogodkih smo:

– razvijali ideje o uporabi skupnostnega sponzorstva za namen olajševanja integracije, predvsem na področju zaposlovanja in reševanja stanovanjske stiske,
– imeli možnost prisluhniti osebnim izpovedim oseb z migrantskim ozadjem in izzivom, s katerimi se soočajo, ter predlaganim rešitvam,
– razpravljali o izzivih in priložnostih na področju zaposlovanja,
– prepoznali in naslovili (pre)pogosto kršenje delavskih pravic, v zadnjem času še posebej državljanov držav, ki niso članice EU.

Zahvaljujemo se organizatorjem za vabilo in Društvu ADRA Slovenija za kontinuirano partnerstvo, ki nam omogoča uspešno udejstvovanje in premike na poti k lažji integraciji tujcev.

The post Lažja integracija z ADRA Slovenija first appeared on Medkulturni dialog.

Kdo sem?

Sem Mohammed Jadallah, Palestinec iz Gaze. Diplomiral sem iz fizioterapije in delal v več bolnišnicah, med drugim v Al-Shifa in Al-Wafa. Zdravil sem otroke, bolnike z opeklinami ter osebe z ortopedskimi težavami. Ob delu sem razvijal tudi svojo ustvarjalno plat – fotografijo, oblikovanje in montažo videov. Od mladih let sem pisal – o Gazi, Palestini in krivicah, ki jih doživljamo. Pisanje me je pripeljalo do rap glasbe. V tem sem našel nov način izražanja.

Verjamem, da lahko z odprtostjo in prijaznostjo ustvarimo družbo brez razdeljenosti.

Prihod v Slovenijo

Iz Gaze sem odšel zaradi nenehnih vojn in zatiranja. Živel sem brez osnovnih pogojev, brez svobode gibanja. Vse je imelo ceno. Pet vojn sem preživel – še pred trenutno genocidno situacijo. Preprosto nisem več mogel živeti brez upanja.

Življenje v Sloveniji

Danes v Sloveniji iščem svobodo, varnost in boljšo prihodnost – zase in za svojo družino. Eden največjih izzivov je učenje jezika. Slovenščino se učim vsak dan. Razumem vedno več, govorim osnovne stavke. A brez jezika težko najdem stabilno delo v svoji stroki.

Preizkušnje in dosežki

Včasih moja barva kože pritegne neželene poglede. A to me ne zlomi. Ob sebi imam čudovite prijatelje Slovence, ki me sprejemajo in podpirajo. Ponosen sem tudi na svojo umetniško pot. Nastopal sem na številnih dogodkih in velikih odrih po vsej Sloveniji. To mi daje moč in motivacijo za naprej.

Spoznajmo se. Povežimo se. Bodimo ljudje.

Izzivi in rešitve za boljše vključevanje prišlekov v Slovenijo po mnenju Mohammeda:

• Učenje jezika: Brez jezika ni dela in povezovanja.
• Rešitev: Več brezplačnih tečajev in pogovornih skupin.
• Stanovanjska diskriminacija: Zelo težko je najti stanovanje brez pomoči Slovencev.
• Rešitev: Večja odprtost, pomoč pri iskanju nastanitve, zaščita najemnikov.
• Družbena distanca: Predsodki še vedno obstajajo.
• Rešitev: Dialog, kulturne izmenjave in skupni dogodki.

Zbiram tudi pomoč za svojo družino v Gazi. Pomagate lahko na tej povezavi.

Borimo se proti stereotipom, predsodkom in diskriminaciji. Vsak posameznik si zasluži priložnost za enakovredno sodelovanje v družbi. Stopimo skupaj za bolj vključujočo in pravično prihodnost.

»Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.”

𝑷𝒓𝒐𝒋𝒆𝒌𝒕 “𝑩𝑶𝑫𝑬/𝑩𝒓𝒆𝒛 𝑶𝒗𝒊𝒓 𝑫𝒐 𝑬𝒏𝒂𝒌𝒐𝒔𝒕𝒊” 𝒋𝒆 𝒔𝒐𝒇𝒊𝒏𝒂𝒏𝒄𝒊𝒓𝒂𝒏 𝒔 𝒔𝒓𝒆𝒅𝒔𝒕𝒗𝒊 𝐈𝐦𝐩𝐚𝐜𝐭𝟒𝐕𝐚𝐥𝐮𝐞𝐬 𝒊𝒏 𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒊𝒋𝒂 𝒐𝒅 𝑵𝒐𝒗𝒆𝒎𝒃𝒓𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟑 𝒅𝒐 𝒋𝒖𝒏𝒊𝒋𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟓.

O projektu BODE+ lahko preberete TUKAJ.

V sodelovanju z društvom ADRA o projektu tudi na tej strani.

The post Novi obrazi Slovenije – Mohammed iz Palestine first appeared on Medkulturni dialog.

Danes smo skupaj s predstavniki društva ADRA Slovenija in kulturnega društva Gmajna organizirali novinarsko konferenco ob predaji podpisov peticije Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Pred novinarji smo spregovorili o naši pobudi za razpoložljivost obrokov za vse otroke na slovenskih šolah. Poudarili smo pomen vključevanja otrok in njihovega dostopa do hrane. Izpostavili smo, da trenutna situacija, v kateri primanjkuje možnosti izbire alternativne izbire obrokov, predstavlja obliko diskriminacije. Izpostavili smo problematiko lakote, čustvene stiske in občutka izključenosti otrok, ki so soočeni s tovrstno diskriminacijo.

O predaji peticije in novinarski konferenci so poročali na različnih novičarskih portalih:

• Skupina nevladnih organizacij s peticijo glede prehrane v šolah na 24ur.com

• Vložena uradna peticija, ker otroci v šolah ostajajo brez hrane na ljubljanainfo.com

• Po pritoževanju o lakoti v šolah vložena uradna peticija na sobotainfo.com

• Skupina nevladnih organizacij s peticijo glede prehrane v šolah na sta.si

• Otroci so v šolah pogosto lačni in izključeni – nevladniki zahtevajo spremembe na pomurec.com

• Nevladniki vložili peticijo za raznovrstno hrano v šolah videoprispevek v Dnevniku na RTV Slovenija.

Odlomek iz javne pobude s peticijo:
Glavni dokument, ki v Republiki Sloveniji ureja pravico do verske svobode, je Zakon o verski svobodi (Zakon o verski svobodi, 2007), ki med drugim določa, da mora biti verska svoboda tudi v javnem življenju zagotovljena in nedotakljiva, kar med drugim zajema različne oblike izražanja vere. Oblika izražanja vere je tudi izbira prehrane, ki je v skladu z verskimi nauki. Verska svoboda mora biti torej zagotovljena tudi v okviru prehranjevanja, čemur pa Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023) ne namenjajo dovolj pozornosti. PREBERITE VEČ TUKAJ.

Javno pobudo smo pripravili migrantke in migranti v okviru projekta BODE+ v sodelovanju z ADRA Slovenija, Društvom Medkulturni dialog in Kulturnim društvom Gmajna ter ob podpori projekta EMV-LII.  

Podpisniki pobude:

Društvo Medkulturni dialog, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, Kulturno društvo Gmajna,
Iniciativa Infokolpa, Slovenska filantropija, Mirovni inštitut, Kulturni center Danilo Kiš, Humanitas,
Zavod Krog, Platforma SLOGA, Krščanska adventistična cerkev, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Zavod APIS, Amnesty International Slovenije, Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, Društvo Raznolikost, Inštitut ČKZ in Slovensko vegansko društvo.

Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Viri in literatura:

Bajt, V., Frank, A., Jalušič, V., & Ladić, M. (2023). Odgovorno delovanje za vključujoče lokalne skupnosti (CIFER): Nacionalno poročilo – Slovenija. Mirovni inštitut.

Giorda, M. C., Bossi, L., Messina, E., & Risteco, C. (2014). Food and religion (in public food service). Consorzio Risteco. Hajdinjak, M. (2024). Kaprice in »pravice« v šolski prehrani. Vestnik. https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/v-premislek-kaprice-in-pravice-v-solski-prehrani-1375386 

Ministrstvo za kulturo. (2019). Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda 4. Seje sveta vlade RS za dialog o verski svobodi. Vlada Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Verska-svoboda/Svet-Vlade-RS-za-dialog/Gradivo-4.-seja-Sveta.pdf 

Porić, E. (2024). Pregled izkušenj in praks zagotavljanja obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah: Poglobljena analiza anketnega vprašalnika in šolskih jedilnikov. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. https://www.islamska-skupnost.si/wp-content/uploads/Analiza-prehrana-19.-9.-2024.pdf 

Zagovornik načela enakosti. (2024). Starši z vrtcem dosegli dogovor o razumni prilagoditvi prehrane za otroke na podlagi vere. https://zagovornik.si/izdelki/starsi-z-vrtcem-dosegli-dogovor-o-razumni-prilagoditvi-prehrane-za-otroke-na-podlagi-vere/ 

Zakon o verski svobodi (ZVS). (2007). Uradni list RS, št. 14/07.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (2024). Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. https://gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Smernice-za-prehranjevanje-v-vzgojno-izobrazevalnih-zavodih.pdf

The post Peticija izročena ministrstvu first appeared on Medkulturni dialog.

Kdo sem?

Po izobrazbi sem diplomirana farmacevtka. Imam tudi pedagoško diplomo, saj sem vrsto let delala kot učiteljica naravoslovja in kemije v Egiptu in Združenih arabskih emiratih. V ZAE sem preživela osem let in tam nadaljevala svojo kariero v izobraževanju. Stara sem 40 let.

Prihod v Slovenijo

V Slovenijo sem se preselila pred tremi leti, ko je moj mož dobil ponudbo za delo tukaj. Selitev v novo okolje ni bila enostavna, največji izziv je predstavljal jezik. Čeprav sem se udeleževala tečajev in se zelo trudila izboljšati znanje slovenščine, jezik ostaja ovira – posebej za delo v zdravstvu, kjer je zahtevan nivo C1.

Življenje v Sloveniji

Sprva sem se kot zelo družabna oseba znašla v povsem novi situaciji – skorajda sem razvila socialno fobijo. A sčasoma sem se začela vključevati v družbo. Delala sem kot prostovoljna kulturna mediatorka, kjer sem pomagala drugim migrantom in beguncem pri orientaciji v novem okolju. To delo me je zelo izpopolnjevalo.

Letos sem se pridružila programu Socialna aktivacija, ki je namenjen podpori pri vključevanju migrantov. Ta program mi je zelo pomagal, da sem se počutila bolj povezano z družbo. Čeprav nas Egipčanov v Sloveniji ni veliko, sem našla podporo med drugimi, ki so se soočali s podobnimi izzivi kot jaz.

Moji dosežki tukaj

Najbolj sem ponosna na svoj napredek – da sem izboljšala svoje znanje jezika, se vključila v lokalno skupnost in stkala pomembne vezi. Vem, da je za vključevanje potrebno veliko truda, predanosti in potrpežljivosti.

Izzivi in rešitve za boljše vključevanje prišlekov v Slovenijo po mnenju Sally:

Po mojem mnenju so za boljše vključevanje tujcev v Sloveniji ključnega pomena: dostopni jezikovni programi, mentorstva, ki povezujejo migrante z domačini, ter priznanje tujih izobrazb. Prav tako bi morali v delovnem okolju in šolah spodbujati večkulturne dogodke in programe ozaveščanja, saj to krepi občutek pripadnosti in gradi bolj vključujočo družbo.

Verjamem, da vsak človek, ne glede na svoj izvor, potrebuje občutek pripadnosti – majhno skupnost, ki ga sprejme. To je meni najbolj pomagalo.

Borimo se proti stereotipom, predsodkom in diskriminaciji. Vsak posameznik si zasluži priložnost za enakovredno sodelovanje v družbi. Stopimo skupaj za bolj vključujočo in pravično prihodnost.

»Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.”

𝑷𝒓𝒐𝒋𝒆𝒌𝒕 “𝑩𝑶𝑫𝑬/𝑩𝒓𝒆𝒛 𝑶𝒗𝒊𝒓 𝑫𝒐 𝑬𝒏𝒂𝒌𝒐𝒔𝒕𝒊” 𝒋𝒆 𝒔𝒐𝒇𝒊𝒏𝒂𝒏𝒄𝒊𝒓𝒂𝒏 𝒔 𝒔𝒓𝒆𝒅𝒔𝒕𝒗𝒊 𝐈𝐦𝐩𝐚𝐜𝐭𝟒𝐕𝐚𝐥𝐮𝐞𝐬 𝒊𝒏 𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒊𝒋𝒂 𝒐𝒅 𝑵𝒐𝒗𝒆𝒎𝒃𝒓𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟑 𝒅𝒐 𝒋𝒖𝒏𝒊𝒋𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟓.

O projektu BODE+ lahko preberete TUKAJ.

V sodelovanju z društvom ADRA o projektu tudi na tej strani.

The post Novi obrazi Slovenije – Sally iz Egipta first appeared on Medkulturni dialog.

Kdo sem?

Sem Martin in prihajam iz Češke. Odraščal sem v majhni vasi in obiskoval tehnično srednjo šolo, nato pa sem študiral na Višji strokovni pedagoški šoli. Sem diplomiran vzgojitelj predšolskih otrok ter profesor razrednega pouka. Kasneje sem na Filozofski fakulteti na Češkem študiral tudi šolsko psihologijo in specialno pedagogiko s poudarkom na svetovalni službi. Po končanem študiju sem delal kot učitelj v osnovni šoli. Hkrati sem poučeval tudi na zasebni glasbeni šoli, kjer sem učil klavir, kitaro in flavto.

Prihod v Slovenijo

V Slovenijo sem se preselil zaradi združitve družine. Pri tem nisem imel večjih težav, vendar mi je največji izziv predstavljal jezik in birokracija. Postopek nostrifikacije moje diplome se vleče že 14 let in zaradi tega še vedno ne morem opravljati dela v javnem sektorju.

Poti v Sloveniji

Sprva sem prejel le 180 ur tečaja slovenščine, zato sem se jezika večinoma naučil sam. V začetku sem veliko delal kot prostovoljec, nato pa sem našel zaposlitev na zasebni šoli, kjer sem sprva pomagal kot prostovoljec, kasneje pa sem bil zaposlen za nedoločen čas. Sedaj imam svoj S.P. in že štiri leta delam na Cene Štuparju, kjer sodelujem pri osnovnem šolstvu za odrasle.

Moj ponos in dosežki

Najbolj sem ponosen na svojo družino, ki me podpira in stoji ob meni. Prav tako sem ponosen, da sedaj tekoče govorim slovensko. Veliko mi pomeni tudi, da sodelujem s privatno glasbeno šolo in sem si zgradil širši krog prijateljev.

Izzivi in rešitve za boljše vključevanje prišlekov v Slovenijo po mnenju Martina:

• Učenje jezika: Sistem razporejanja tujcev v jezikovne tečaje ni učinkovit. Skupine pogosto združujejo slovansko govoreče osebe in tiste, ki prihajajo iz popolnoma drugačnih jezikovnih okolij, kar otežuje proces učenja.
• Rešitev: Namesto množičnih tečajev bi bilo bolje organizirati individualno učenje ali manjše, prilagojene skupine ter plačane mentorje, ki bi učili tujce na bolj oseben način.
• Birokracija: Nostrifikacija diplom traja nesorazmerno dolgo in preprečuje tujcem, da bi se zaposlili v svojih strokah.
• Rešitev: Poenostavitev postopkov in bolj jasna navodila v več jezikih.
• Socialna podpora: Tujci pogosto ne najdejo odgovorne osebe, ki bi jim pomagala pri reševanju problemov. Postopki trajajo predolgo, včasih se na en sam termin čaka tudi do enega leta.
• Rešitev: Učinkovitejši sistem upravnih enot in več podpornih centrov za tujce.

Večina Slovencev je prijaznih in odprtih do tujcev, vendar sistem še vedno ni dovolj dobro prilagojen za njihovo integracijo. Tujci se pogosto znajdejo v situaciji, ko ne morejo normalno živeti in delati zaradi počasnih in zapletenih postopkov.

Borimo se proti stereotipom, predsodkom in diskriminaciji. Vsak posameznik si zasluži priložnost za enakovredno sodelovanje v družbi. Stopimo skupaj za bolj vključujočo in pravično prihodnost.

»Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.”

𝑷𝒓𝒐𝒋𝒆𝒌𝒕 “𝑩𝑶𝑫𝑬/𝑩𝒓𝒆𝒛 𝑶𝒗𝒊𝒓 𝑫𝒐 𝑬𝒏𝒂𝒌𝒐𝒔𝒕𝒊” 𝒋𝒆 𝒔𝒐𝒇𝒊𝒏𝒂𝒏𝒄𝒊𝒓𝒂𝒏 𝒔 𝒔𝒓𝒆𝒅𝒔𝒕𝒗𝒊 𝐈𝐦𝐩𝐚𝐜𝐭𝟒𝐕𝐚𝐥𝐮𝐞𝐬 𝒊𝒏 𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒊𝒋𝒂 𝒐𝒅 𝑵𝒐𝒗𝒆𝒎𝒃𝒓𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟑 𝒅𝒐 𝒋𝒖𝒏𝒊𝒋𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟓.

O projektu BODE+ lahko preberete TUKAJ.

V sodelovanju z društvom ADRA o projektu tudi na tej strani.

The post Novi obrazi Slovenije – Martin iz Češke first appeared on Medkulturni dialog.

PETICIJE za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke

Vsak otrok si zasluži zdrav, uravnotežen in polnovreden obrok v šoli. V okviru naše pobude želimo doseči sistemske spremembe, ki bodo zagotavljale prehrano, dostopno in ustrezno za vse otroke, ne glede na njihova kulturna, verska ali etična prepričanja.

Vsak podpis šteje! Delite naprej in z nami soustvarjajte bolj vključujoče izobraževalno okolje za prihodnje generacije.

Odlomek iz javne pobude s peticijo:
Glavni dokument, ki v Republiki Sloveniji ureja pravico do verske svobode, je Zakon o verski svobodi (Zakon o verski svobodi, 2007), ki med drugim določa, da mora biti verska svoboda tudi v javnem življenju zagotovljena in nedotakljiva, kar med drugim zajema različne oblike izražanja vere. Oblika izražanja vere je tudi izbira prehrane, ki je v skladu z verskimi nauki. Verska svoboda mora biti torej zagotovljena tudi v okviru prehranjevanja, čemur pa Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023) ne namenjajo dovolj pozornosti. PREBERITE VEČ TUKAJ.

V okviru našega projekta “Javna pobuda za vse otroke v slovenskih šolah” bomo 7. maja 2025 pred stavbo Ministrstva za izobraževanje organizirali tiskovno konferenco, na kateri bomo širšo javnost seznanili s to problematiko.

Javno pobudo smo pripravili migrantke in migranti v okviru projekta BODE+ v sodelovanju z ADRA Slovenija, Društvom Medkulturni dialog in Kulturnim društvom Gmajna ter ob podpori projekta EMV-LII.  

Podpisniki pobude:

Društvo Medkulturni dialog, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, Kulturno društvo Gmajna,
Iniciativa Infokolpa, Slovenska filantropija, Mirovni inštitut, Kulturni center Danilo Kiš, Humanitas,
Zavod Krog, Platforma SLOGA, Krščanska adventistična cerkev, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Zavod APIS, Amnesty International Slovenije, Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, Društvo Raznolikost, Inštitut ČKZ in Slovensko vegansko društvo.

Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Viri in literatura:

Bajt, V., Frank, A., Jalušič, V., & Ladić, M. (2023). Odgovorno delovanje za vključujoče lokalne skupnosti (CIFER): Nacionalno poročilo – Slovenija. Mirovni inštitut.

Giorda, M. C., Bossi, L., Messina, E., & Risteco, C. (2014). Food and religion (in public food service). Consorzio Risteco. Hajdinjak, M. (2024). Kaprice in »pravice« v šolski prehrani. Vestnik. https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/v-premislek-kaprice-in-pravice-v-solski-prehrani-1375386 

Ministrstvo za kulturo. (2019). Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda 4. Seje sveta vlade RS za dialog o verski svobodi. Vlada Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Verska-svoboda/Svet-Vlade-RS-za-dialog/Gradivo-4.-seja-Sveta.pdf 

Porić, E. (2024). Pregled izkušenj in praks zagotavljanja obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah: Poglobljena analiza anketnega vprašalnika in šolskih jedilnikov. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. https://www.islamska-skupnost.si/wp-content/uploads/Analiza-prehrana-19.-9.-2024.pdf 

Zagovornik načela enakosti. (2024). Starši z vrtcem dosegli dogovor o razumni prilagoditvi prehrane za otroke na podlagi vere. https://zagovornik.si/izdelki/starsi-z-vrtcem-dosegli-dogovor-o-razumni-prilagoditvi-prehrane-za-otroke-na-podlagi-vere/ 

Zakon o verski svobodi (ZVS). (2007). Uradni list RS, št. 14/07.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (2024). Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. https://gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Smernice-za-prehranjevanje-v-vzgojno-izobrazevalnih-zavodih.pdf

The post Vabilo k podpisu peticije first appeared on Medkulturni dialog.

Dogodek je bil organiziran pod projektom BODE+ s strani Zavoda APIS in v partnerstvu z ADRA Slovenia, KD Gmajna, in MKD.

Predstavili smo naša 2 glavna cilja projekta:

1. Izboljšanje pogojev na področju jezikovnih tečajev slovenščine za priseljence, in
2. Javna pobuda za obroke za vse otroke v slovenskih šolah.

Dogodek smo pospremili z medkulturnim programom. Pred številčno publiko obiskovalcev so se predstavili raznovrstni umetniki, pevci, igralci in slikarji več kot 10 različnih narodnosti.

The post Zaključni dogodek projekta BODE+ first appeared on Medkulturni dialog.

Ramazan je muslimanski postni mesec. V Društvu Medkulturni dialog se zdaj že lahko pohvalimo z nekajletno tradicijo odprtih iftarjev. Tudi letos smo aktivni s prirejanjem iftarjev v prostorih društev, s katerimi sodelujemo, in v domovih turških družin, kamor povabimo goste iz različnih kulturnih okolij.

V drugem tednu smo bili zelo aktivni. Priredili smo številne iftarje. Čas za prekinitev posta v tem letnem času nastopi vsak dan malo kasneje, saj se dnevi daljšajo, noči pa krajšajo. Naši povabljenci so se nam pridružili ob tradicionalnih ramazanskih jedeh, ki jih pripravijo naši prostovoljci Društva.

Na iftarju na Cenetu Štuparju se nam je pridružila tudi novinarka Prvega programa RTV Slovenija. Na naše vabilo se je prijazno odzvala in na iftarski večerji opravila tudi nekaj intervjujev.

The post Ramazanski iftarji 2025 – drugi teden first appeared on Medkulturni dialog.

V duhu praznovanja mednarodnega dneva žensk, ki ga obeležujemo vsako leto 8. marca, smo organizirali delavnico v sodelovanju z ADRA Slovenija in Latinskim društvom. Naše marčevsko sodelovanje je postalo že tradicionalno, saj se srečujemo že od leta 2022.

Udeleženke iz različnih držav so se zbrale in pripravile ročno izdelana darila za naše ženske prijateljice in sosede. Nato smo darila razdelili, da bi obeležili mednarodni dan žensk in ga naredili še bolj posebnega za vse ženske v naši okolici.

Ekipa oddaje Duhovni utrip je pripravila tudi video prispevek o naši delavnici.

The post Mednarodni dan žena 2025 first appeared on Medkulturni dialog.

Kdo sem?

Sem Moustafa, 42-letni egiptovski arhitekt in BIM razvijalec, ki že nekaj let živim v Sloveniji. Z 19-letnimi izkušnjami v Egiptu, Omanu, Združenih arabskih emiratih in Evropi združujem arhitekturo s tehnologijo in programiranjem. Diplomiral sem iz arhitekture leta 2004, kasneje pa sem leta 2019 magistriral na Univerzi Wismar v Nemčiji.

Karierna pot

Moja mednarodna kariera se je začela v Egiptu, nato sem se preselil v Dubaj, kjer sem osem let delal na področju arhitekture in projektnega vodenja. Ob tem sem zaključil magistrski študij s poudarkom na trajnostnem razvoju. Naslednja priložnost se mi je ponudila v Sloveniji, kjer sem lahko združil svoje globalne izkušnje z novimi poklicnimi izzivi.

Življenje v Sloveniji

Selitev v Slovenijo je bila poklicno enostavna, saj sem imel že vnaprej zagotovljeno zaposlitev. Kljub temu pa je bila kulturna prilagoditev izziv. Ena izmed nepozabnih izkušenj je bila v kavarni, kjer je neznanec glasno nadlegoval mojo ženo v slovenščini. Čeprav nisva razumela besed, je natakarica hitro posredovala in se nama opravičila.

Pomembno je, da ne sodimo celotne skupnosti na podlagi posameznih slabih izkušenj, ampak se osredotočimo na tiste, ki podpirajo pravičnost in raznolikost, saj so prav oni tisti, ki družbo premikajo naprej. To mi je pokazalo, da se v vsaki družbi srečujemo tako s predsodki kot s solidarnostjo.

Družina je najpomembnejša

Največji ponos mi predstavlja moja družina. Moji otroci imajo dostop do kakovostnega izobraževanja, obšolskih dejavnosti in so sprejeti v družbi, kar je velik kontrast mojemu lastnemu otroštvu.

Izzivi in rešitve za boljše vključevanje prišlekov v Slovenijo po mnenju Moustafe:

• Učenje jezika: Slovenščina je zahtevna, a ključna za vključevanje.
• Rešitev: Dostopnejši tečaji, učenje na delovnem mestu, več skupnostnih programov.
• Birokracija: Kompleksni postopki za dovoljenja za bivanje in delo.
• Rešitev: Poenostavitev postopkov, večjezična navodila in podporni centri za migrante.
• Socialna integracija: Kulturne razlike in zadržanost lokalnega prebivalstva.
• Rešitev: Kulturne izmenjave, mentorstvo, vključujoči dogodki.
• Stanovanjska problematika: Diskriminacija pri oddaji stanovanj tujcem.
• Rešitev: Transparentne najemne politike, zaščita najemnikov, spodbude za najemodajalce.

Borimo se proti stereotipom, predsodkom in diskriminaciji. Vsak posameznik si zasluži priložnost za enakovredno sodelovanje v družbi. Stopimo skupaj za bolj vključujočo in pravično prihodnost.

»Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.”

𝑷𝒓𝒐𝒋𝒆𝒌𝒕 “𝑩𝑶𝑫𝑬/𝑩𝒓𝒆𝒛 𝑶𝒗𝒊𝒓 𝑫𝒐 𝑬𝒏𝒂𝒌𝒐𝒔𝒕𝒊” 𝒋𝒆 𝒔𝒐𝒇𝒊𝒏𝒂𝒏𝒄𝒊𝒓𝒂𝒏 𝒔 𝒔𝒓𝒆𝒅𝒔𝒕𝒗𝒊 𝐈𝐦𝐩𝐚𝐜𝐭𝟒𝐕𝐚𝐥𝐮𝐞𝐬 𝒊𝒏 𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒊𝒋𝒂 𝒐𝒅 𝑵𝒐𝒗𝒆𝒎𝒃𝒓𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟑 𝒅𝒐 𝒋𝒖𝒏𝒊𝒋𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟓.

O projektu BODE+ lahko preberete TUKAJ.

V sodelovanju z društvom ADRA o projektu tudi na tej strani.

The post Novi obrazi Slovenije – Moustafa iz Egipta first appeared on Medkulturni dialog.