Serija člankov ob obletnici smrti F. Gulena: Nasmeh je izginil: preminil je islamski učenjak in duhovni vodja Fethullah Gülen
Članek ob bližajoči se obletnici smrti Fethullaha Gulena izpod peresa Zdeněka Vojtíška
Avtor: Zdeněk Vojtíšek – 23. oktober 2024 | Prevod iz češčine
Kot so poročali svetovni mediji, je v nedeljo, 20. oktobra, v Saylorsburgu v Pensilvaniji umrl eden najvidnejših predstavnikov sodobne Turčije – imam Fethullah Gülen (1941–2024).
Mediji se tej osebnosti najpogosteje približujejo iz politične perspektive, saj je bil Gülen od leta 2014 razglašen za sovražnika turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana (*1954). Sprva sta Gülen in Erdoğan sodelovala pri oslabitvi kemalizma, sekularne ideologije ustanovitelja moderne Turčije Mustafe Kemala Atatürka (1881–1938), in pri spodbujanju zmernega islama v Turčiji.
Po velikem korupcijskem škandalu leta 2013, v katerega je bila vpletena Erdoğanova družina, se je Erdoğan obrnil proti Gülenu in ga obtožil organizacije afere. Začel je govoriti o »teroristični organizaciji Fethullaha Gülena«. Po poskusu državnega udara leta 2016 (čigar verodostojnost ostaja sporna), so bile proti tisočim njegovih privržencev sprožene represivne kampanje.
Gülen je že od leta 1999 živel v ZDA, ki ga turškim oblastem niso izročile, zato se je izognil preganjanju.
Življenje vere in vpliva
Glede njegovega rojstnega leta obstaja nekaj nejasnosti – včasih se navaja leto 1938 – vendar njegova v akademskih krogih priznana biografija kot datum rojstva navaja 27. april 1941 in vas Korucuk v provinci Erzurum.
V 50. letih je študiral islam, v času, ko je v Turčiji prišlo do postopnega verskega sproščanja in so se lahko ponovno pojavili sufijski redovi. V tej klimi je Gülen okoli leta 1956 ali 1957 navezal stik z učencem Bediüzzamana Saida Nursija (pribl. 1877–1960), kurdskega učenjaka, okoli katerega je nastalo gibanje Nur. Njegova zbirka del Risale-i Nur predstavlja prizadevanje za uskladitev islama z racionalizmom in znanostjo.
Rojstvo novega gibanja
Leta 1958 je Gülen končal islamske študije in dobil dovoljenje za poučevanje vere. Leta 1966 se je preselil v Izmir, kjer se je okoli njega hitro oblikovala nova verska skupnost. Po smrti Saida Nursija se je njegovo gibanje razdelilo, skupina okoli Gülena pa se je izoblikovala kot ena najpomembnejših naslednic.
Ameriški turkolog Joshua D. Hendrick z Univerze v Marylandu opisuje Gülena takole:
»Osrednji motiv Gülenovega učenja je klic prostovoljcem, ‘napolnjenim z ljubeznijo do vsega človeštva’ – torej ‘idealnim posameznikom’, ki predstavljajo, kot pravi Gülen, ‘generacijo upanja’. Njihova naloga je vzgojiti bodočo ‘zlato generacijo’, ki bo uresničila dobo ljubezni, tolerance in harmonije – kar bo pripravilo pot za sodni dan.«
Izobraževanje kot sveta dolžnost
Eden od tistih, ki jih je Gülen navdihnil, je Salih Yılmaz, Turek, ki živi v Pragi. V intervjuju za revijo Dingir je dejal:
»Cilj gibanja je osebni razvoj skozi izobraževanje. Zato sta duhovna in intelektualna zavest posameznika zelo pomembni. Oseba, ki se tako razvije, lahko pozitivno vpliva na družbo. Gibanje nikoli ni podpiralo nasilja ali prozelitizma. Vedno poudarja znanost, izobraževanje, dialog, kulturo in demokracijo kot edino pot, ki lahko preoblikuje človeško naravo.«
V nadaljevanju je o vlogi izobraževanja pojasnil:
»Ljudje brez dostopa do znanja se zlahka znajdejo pod vplivom voditeljev, strank ali oblasti. Zato je izobraževanje enako pomembno kot molitev – biti samostojen in delati dobro je način, kako doseči Božjo naklonjenost. Po Gülenu je izobraževanje tudi temelj socialne, ekonomske in politične modernizacije. Človek brez izobrazbe ne more spoštovati demokracije ali človekovih pravic.«
Od šol do svetovnega dialoga
Prvi izobraževalni ustanovi, povezani z gibanjem, sta bili ustanovljeni leta 1976, prva revija pa leta 1979. Leta 1982 so bile v Izmirju in Istanbulu odprte prve srednje šole. Sledile so številne ustanove, od vrtcev do univerz.
Privrženci Gülena – ki svojo dejavnost imenujejo Hizmet (»služenje«) – so se vključili tudi v medije, organizirali konference in spodbujali dialog med predstavniki različnih političnih in verskih stališč.
Gülen je postal svetovno znan javni intelektualec. Gibanje se je prek šolstva in dialoga razširilo v več kot 100 držav. Na Češkem je na tem področju dejavno društvo Mozaiky Platform Dialog, ki že več let uspešno razvija medverski dialog.
Preganjanje in demonizacija
Gibanje je v Turčiji doseglo velik vpliv – kar se je pokazalo ob začetku preganjanja leta 2014, ko je bilo iz javnega sektorja odpuščenih okoli 130.000 ljudi in 23.000 iz vojske. Zaprtih je bilo na stotine šol, univerz, podjetij in medijev, povezanih z gibanjem.
To kaže, da je Gülenu uspelo v turški družbi vzpostaviti »paralelno strukturo«, ki je predstavljala grožnjo Erdoğanovi vse bolj populistični in religiozno-nacionalistični vladi.
Preganjanje se ne ustavi na mejah Turčije – tudi Turki v tujini so žrtve nadlegovanja s strani turških ambasad, pogosto pa se soočajo tudi z zavračanjem muslimanov, ki so sprejeli Erdoğanovo retoriko in gibanje označujejo kot »sekto« ali »teroristično organizacijo«.
Nasmeh na obrazu islama
Zaradi poudarka na sodobnem islamu, skladnem z demokracijo in pluralizmom, je Gülenovo gibanje pogosto poetično opisano kot »nasmeh na obrazu islama«. Ta metafora izhaja tudi iz dejstva, da »gülen« v turščini pomeni »nasmejan«.
Zdaj pa je ta nasmeh ugasnil. In ostaja odprto vprašanje: bo ta nasmejani, miroljubni obraz islama našel trajno mesto v muslimanskem svetu – in če da, kdaj?
Z vami delimo objave v seriji člankov ob obletnici odhoda F. Gülena s tega sveta, 20. novembra 2024. Spremljajte našo stran za več intervjujev, člankov in videoposnetkov o preminulem voditelju gibanja Hizmet. Vabljeni, da si ogledate tudi druge sorodne članke TUKAJ.
