Vabljeni k branju članka o pomenu ramazana, prvič objavljen leta 2022 na Dunaj instytut Dialogu
Ramazan je čas enotnosti in skupnosti. Zbiranje pri večernem obroku je eden najpogostejših razlogov za srečevanja. Muslimani so v času ramazana bolj kot kadarkoli spodbujeni, da svojo hrano in premoženje delijo z drugimi, še posebej s svojimi sosedi. Pravice sosedov so v islamu močno poudarjene in spoštovane. Prerok Mohamed je močno priporočal njihovo spoštovanje. Abu Dar poroča, da je Poslanec rekel: »Ko skuhaš juho, dodaj vanjo več vode, nato poglej v sosedovo hišo in jim odnesi juho.« Ko je eden od Prerokovih tovarišev dejal: »O Božji Poslanec, jemo, pa nas ne nasiti,« mu je Poslanec odgovoril: »Morda jeste sami?« Rekli so: »Da!« Poslanec jim je dejal: »Jejte skupaj in omenjajte Božje ime. Tedaj bo v vaši hrani blagoslov.« V islamu so sosedi spodbujeni k medsebojnemu sočutju – ne le z deljenjem obrokov, temveč tudi z izmenjavo daril in pozdravov ter z deljenjem veselja in žalosti.
Ker je pojem »sosed« vključujoč in ne izključujoč, se enotnost širi tudi na tiste, ki niso muslimani. Naši sosedje so tako kristjani kot Judje. V arabščini beseda jaar (sosed) označuje tako muslimane kot nemuslimane, verne in ateiste, prijatelje in sovražnike, tujce in rojake, dobre in slabe, bližnje in oddaljene. Po poročilih Al-Uzaija in Ibn Shihaba v zbirki al-Buharija obsega soseska »štirideset hiš v vsako smer (desno, levo, naprej in nazaj)«. Ali ibn Talib, Prerokov zet in četrti kalif, je dejal: »Kdorkoli sliši isti klic k molitvi, je sosed.« Nekateri islamski učenjaki pravijo, da je sosed vsak, ki živi v istem mestu ali vasi. To mnenje temelji na verzu iz poglavja Zavezniki v Koranu (Ahzab, 33:60).
Tradicijo dobrososedskih odnosov muslimanov do kristjanov in Judov potrjujejo tako islamski nauki kot zgodovina. Zgodovina priča, da so v številnih delih islamskega sveta kristjani in Judje – »Ljudje Knjige«, kot jih imenuje Koran – stoletja živeli miroljubno ob muslimanih, pri čemer so vedeli, da je njihovo življenje, čast in premoženje varno. Uživali so versko svobodo, imeli dobre sosedske odnose in bili dobro obravnavani. Njihova številna verska svetišča še vedno stojijo na vrhovih hribov, obdana s tisoči muslimanskih domov. Muslimani skrbijo za blaginjo svojih krščanskih sosedov. Po ohranjenih virih je Prerok Mohamed spodbujal dobroto do kristjanov in Judov. Na smrtni postelji je Prerok Omarju naročil: »Zaupam ti ljudi Knjige – kristjane in Jude.«In ko je bil Omar sam smrtno ranjen, je opozoril: »Zaupam vam manjšine, ki živijo med nami. Bojte se Boga zanje in ravnajte z njimi pravično.«
Ramazan je plodovit mesec, ki spodbuja mir, enotnost in razumevanje med soljudmi, še posebej do nemuslimanov. Ramazanske večerje, organizirane ob koncu posta, povezujejo družine in skupnosti. Ta vidik ramazana združuje ljudi vere, poleg tega pa prisotnost ljudi različnih verskih ozadij v takšnem toplem in prijateljskem vzdušju ustvarja izjemno priložnost za medverski dialog.
Medverski dialog je rezultat približevanja ljudi različnih izvorov, ki s tem presegajo meje, ki jih sicer ločujejo. Do konfliktov med različnimi verskimi skupnostmi prihaja zaradi pomanjkanja medsebojnega razumevanja in poznavanja drugih. Ko se ljudje srečajo in imajo priložnost, da spoznajo drug drugega, ugotovijo, da jih veliko več stvari povezuje kot ločuje. To spoznanje krepi ljubezen – ljubezen pa bo našemu svetu prinesla mir.
Sodelovanje v dialogu kristjanom, Judom in muslimanom razkrije številne podobnosti med njimi, vključno s skupnimi svetimi spisi. Po islamu prihajata Tora in Evangelij od Boga, Koran pa njuno učenje potrjuje in dopolnjuje. Kot že omenjeno, Koran kristjane in Jude imenuje »Ljudje Knjige«. Abraham, ki je v Koranu omenjen večkrat, je predstavljen kot zgled za posnemanje. Učenje preroka Abrahama je vodilo, ki navdihuje enotnost med pripadniki abrahamskih religij. Primeri ravnanja preroka Abrahama, ki jih vsebuje Koran, so nekakšen vodnik za vernike, kako se odpreti ljudem in jih povabiti na skupni obrok: »Ali je prispela do tebe vest o častnih Abrahamovih gostih? Vstopili so, rekoč: ’Mir z vami.’ On je odvrnil: ’Mir z vami, neznanci!’ Naskrivaj je stopil do svoje družine in jim prinesel pitano tele. Postavil ga je prednje in rekel: ’Mar ne boste jedli?’ Postalo ga je strah, oni pa so mu rekli: ’Ne boj se!’ Razveselili so ga z novico, da bo imel učenega sina.« (Koran, 51:24-28)
V zadnjih letih so številni inštituti in fundacije za medverski dialog organizirali medverske ramazanske večerje, kjer so se zbrali predstavniki različnih religij. Pozitivni odzivi udeležencev kažejo, kako velik potencial ima ta tradicija za gradnjo enotnosti, harmonije in razumevanja med ljudmi vseh ver. Mnogi so poudarili, da so ramazanske večerje izjemna priložnost za dialog med verstvi.
Dr. Whitney Bodman s Prezbiterijanskega teološkega semenišča v Austinu (Austin Presbyterian Theological Seminary) je na eni od teh večerij, ki jih je gostil Inštitut za medverski dialog (IID) dejal: »Drug o drugem se moramo naučiti več … in to je bistvo našega dialoga. A gre tudi za to, da prinesemo ozdravitev, lepoto in milost v svet. Naj bo tako.« Dr. Donald S. Nesti, direktor Centra za vero in kulturo na Univerzi St. Thomas (St. Thomas University), je poudaril skupne korenine v »Abrahamu in Mohamedu« ter »Jezusu, sinu Marije«. Dr. William Martin, vodja Oddelka za sociologijo na Univerzi Rice (Rice University) pa je na istem srečanju ganjeno dejal: »… ogromno mi je pomenilo videti ljudi v njihovem verskem okolju, videti toplino in prijaznost ljudi, za katere sem prej mislil, da nimam z njimi nič skupnega – in vendar imamo tako podobne želje.«
Ramazan je eden, Ramazan je enotnost
Ramazan je mesec Boga, izvir blagoslovov in čas miru,
ramazan je vodnjak na poti skozi puščavo,
ramazan je stopnišče do zvezd in vrata v nebesa,
ramazan je ljubljen, težko pričakovan 11 mesecev vsako leto,
ramazan je čudovita roka, ki ves svet spremeni v kapelo,
ramazanski obroki so sila, ki združuje človeštvo,
ramazan je svetilnik v temi oceanov; sonce, ki preganja temo,
skozi ramazan sije sonce nad celinami
in varuje blagoslovljene ljudi vsega sveta,
če dosežeš ramazan, operi srce in dušo v njegovem vrtu,
obnovi svojo zavezo in črpaj novo moč …
Po prevodu Erika Majarona, v: Koran. Tržič: Učila International, 2005. Str. 412.
Vabimo vas, da si ogledate še preostale objave o naših dejavnostih na področju medverskega dialoga TUKAJ. Več o naših društvenih aktivnosti v času ramazana pa najdete na TEJ POVEZAVI.
