NOVI OBRAZI – Resnična zgodba: “Največji izziv za tujce v Sloveniji je pomanjkanje sredstev za učenje slovenskega jezika. Vlada sicer zagotavlja 160 ur jezikovnega pouka, vendar ti viri niso enako dostopni ali prilagojeni posameznikom z različnimi jezikovnimi ozadji. To je lahko izziv za tujce, ki se poskušajo ustaliti in se spopadajo z visokimi življenjskimi stroški v Ljubljani.”
(Miguel iz Portorika)
Projekt BODE+ (#BrezOvirDoEnakostiinpravic), ki ga izvajamo skupaj z ADRA Slovenija in Kulturnim društvom Gmajna, se zavzema za opolnomočenje oseb z migrantskim ozadjem na področju zagovorništva, saj pogosto nimajo prave priložnosti predstaviti svoje strani zgodbe. Tokrat pa je drugače – z deljenjem resničnih zgodb se borimo proti predsodkom, da migranti niso dovolj izobraženi ali usposobljeni, da bi lahko enakovredno in kakovostno sodelovali pri družbenem napredku v Sloveniji.
To je Miguelova zgodba.
Star sem 35 let in rojen na čudovitem otoku Portoriko. Vendar sem odraščal v živahnem New Yorku, kjer sem končal srednjo šolo in se začel izobraževati na zasebni univerzi s ciljem diplomirati iz digitalnih medijskih komunikacij. V času bivanja v New Yorku sem delal tudi v trgovini z elektroniko in jo vodil kar 15 let. Potem sem začel delati kot redno zaposlen in napredoval do vodje področja ter tako nadzoroval več trgovin po vsem New Yorku. Poleg tega sem vodil kavarno kot trener za bariste, za kar sem moral pridobiti licenco za varnost hrane in ravnanje z njo ter vozniško dovoljenje. Zaradi sposobnosti prilagajanja in pridobivanja znanja iz vsakodnevnih izkušenj sem si omogočil udobno življenje.
Čeprav je bilo življenje v New Yorku polno doživetij, me je več razlogov spodbudilo, da sem zapustil “Veliko jabolko”. Najprej sem spoznal slovenskega partnerja, s katerim sem bil približno dve leti v razmerju na daljavo, nato pa sva se odločila, da bo najino razmerje prešlo na višjo raven. Ko sva se odločila, da bova skupaj, sva ugotovila, da bi bilo zame najbolje, če bi se preselil v Slovenijo. Čeprav sem v Ameriki zaslužil dobro plačo, sem imel težave z zdravstvenimi stroški. Ker sem sladkorni bolnik in sem zaslužil nekaj nad pragom revščine, moja zdravila niso bila vključena v zavarovalno polico. Skupni stroški dveh različnih vrst inzulina, ki sem ju potreboval (počasi delujoči in hitro delujoči inzulin), so znašali kar 900 dolarjev na mesec, kar sem si poleg najemnine in drugih stroškov v enem najdražjih mest na svetu težko privoščil. Poleg tega sem ugotovil, da je zaradi dolgih ur in tednov dela trpela kakovost mojega življenja, zaradi česar nisem imel časa, da bi v čemerkoli užival.
Vključevanje je za mnoge tujce in migrante velik izziv. Slovenci vas ob prepoznavanju kot tujca lahko obravnavajo nezainteresirano. Spominjam se primerov, ko sem na Tržnici zaradi tega, ker sem tujec, plačal več za zelenjavo, pa tudi tega, da so mi zaradi pomanjkljivega znanja jezika zaračunali previsoko ceno za vožnjo s taksijem. Prav tako so mi zavrnili prošnje za delovna mesta, za katera sem bil popolnoma usposobljen, samo zato, ker nisem govoril slovensko. Ne glede na to, da sem obiskoval tečaje slovenskega jezika, sem opazil, da so ta delovna mesta zasedali posamezniki, ki prav tako niso znali jezika, a so bili ženskega spola. Večkrat se je zgodilo, da mi niso ponudili stanovanja, ker ga niso želeli oddati tujcu.
Zelo sem ponosen na svoje delovne navade, kar je lastnost, ki se je ne da naučiti, temveč se razvije z izkušnjami. Hvaležen sem, da imam izpolnjujoče delo, ki mi omogoča, da uporabljam svoje spretnosti in prepričan sem, da na svoje delovno mesto prinašam edinstven pogled ter prispevam znanja in spretnosti, ki bogatijo ekipo.
Največji izziv za tujce v Sloveniji vidim v pomanjkanju sredstev za učenje slovenskega jezika. Vlada sicer zagotavlja 160 ur jezikovnega pouka, vendar ti viri niso enako dostopni ali prilagojeni posameznikom z različnimi jezikovnimi ozadji, prav tako pa lahko zahtevajo precejšnjo vsoto denarja. To je lahko izziv za tujce, ki se poskušajo nastaniti in se soočajo z visokimi življenjskimi stroški, na primer v Ljubljani. Poleg tega so lahko precejšnja ovira tudi napačne informacije iz državnih uradov, kar vodi v izgubo časa in energije. Izboljšanje dostopa do jezikovnih virov in zagotavljanje točnih informacij je ključnega pomena za tujce, ki se želijo uspešno naseliti in vključiti v Slovenijo.
Borimo se proti stereotipom, diskriminaciji in predsodkom. Pomembno je, da se skupaj zavzemamo za socialno pravičnost, enakopravno obravnavo in priložnosti za vse člane naše družbe. Bodimo strpni, prijazni in odprti za nove obraze, nova poznanstva in priložnosti, da nas ljudje pozitivno presenetijo kot odlični zaposleni, talentirani posamezniki ali le zvesti prijatelji. Čeprav smo si različni, smo vsi enakopravni.
𝑻𝒉𝒆 𝒑𝒓𝒐𝒋𝒆𝒄𝒕 “𝑩𝑶𝑫𝑬/𝑩𝒓𝒆𝒛 𝑶𝒗𝒊𝒓 𝑫𝒐 𝑬𝒏𝒂𝒌𝒐𝒔𝒕𝒊” 𝒊𝒔 𝒇𝒖𝒏𝒅𝒆𝒅 𝒃𝒚 𝒕𝒉𝒆 𝐈𝐦𝐩𝐚𝐜𝐭𝟒𝐕𝐚𝐥𝐮𝐞𝐬 𝒊𝒏 𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒊𝒂 𝒇𝒓𝒐𝒎 𝑵𝒐𝒗𝒆𝒎𝒃𝒆𝒓 𝟐𝟎𝟐𝟑 – 𝒕𝒐 𝐀𝐩𝐫𝐢𝐥 𝟐𝟎𝟐𝟓.
Več o zgodbah in projektu si poglejte na :