V okviru odprtih iftarjev v mesecu ramazanu smo druženje in pojedino priredili tudi v prostorih Radia Študent. Radijska ekipa, ki je prisedla k našemu omizju, pa je opravila še kratek intervju z organizatorjem iftarjev, Furkanom Gunerjem. Intervju je objavljen na njihovi spletni strani, tukaj pa ga delimo tudi mi.
RŠ: Kaj je iftar?
Furkan: Iftar je večerja, ki jo imamo vsak dan ob sončnem zahodu med ramazanom, to je deveti mesec muslimanskega koledarja, ko se muslimani postijo. Večina ljudi povabi svoje prijatelje, večinoma si tudi vzamejo več časa za pripravo, pripravijo kaj posebnega. In seveda tudi bolj uživajo, saj cel dan niso nič jedli. To je tudi družaben dogodek. V Turčiji, pa tudi v drugih večinsko muslimanskih državah, je ramazan res poseben čas. Cel mesec se ljudje osredotočajo na to praznovanje ‒ tudi tisti, ki se ne postijo. Zato naše društvo organizira ta projekt iftarjev ‒ tudi tukaj živimo muslimani in to je res pomemben dogodek v naših življenjih. Po eni strani smo si želeli, da bi tudi tukaj malo bolj občutili to vzdušje, obenem pa smo hoteli to nekako deliti med svoje znance in prijatelje. Zaenkrat je vsako leto lepše, vsako leto malo razširimo ramazansko vzdušje tudi tu. Ramazan je več kot religija … čeprav iz nje izhaja, gre pravzaprav za človeškost, za tradicijo gostoljubja. Vsak iftar je priložnost, da lahko vsak musliman izraža in doživlja gostoljubje.
RŠ: Koliko časa že organizirate iftarje?
Furkan: Mogoče kakšnih pet let ‒ društvo je sicer staro že 18 let. Tradicija je seveda, da se muslimani v tem času zberemo na iftarjih, potem pa smo razmišljali: zakaj ne povabimo tudi ljudi, ki niso muslimani, če živimo v Sloveniji? Saj ni pravilo, da bi se morali družiti samo muslimani ‒ kot rečeno, gre za človeškost. Tako smo začeli organizirati odprte iftarje. In seveda se ob hrani pogovarjamo o različnih temah, ne samo o tradiciji muslimanskih kultur – združujejo se različne kulture … prihajajo Slovenci, seveda, pa tudi ljudje iz Rusije, Afganistana, Amerike … Trenutno organiziramo pet ali šest iftarjev na teden, nekatere v domovih pri muslimanskih družinah, seveda za manj ljudi, nekaj v naši pisarni, ki jo imamo že eno leto v centru Ljubljane, vsako leto pa povabimo tudi nekaj organizacij in organiziramo iftar pri njih. Ta krog se počasi širi, vsako leto mogoče ena nova organizacija in pa seveda novi ljudje. In vse gre na lepše ‒ tako pri naših prostovoljcih, ki projekt vedno bolj podpirajo, pa tudi pri gostih, ki, se mi zdi, vsako leto bolj pričakujejo, da bomo skupaj organizirali iftar. Kot MKD in kot Furkan se res zahvaljujem vsem prijateljem in gostom, ki so se udeležili iftarja lani, letos, pa tudi prej … in se veselim tudi prihodnjih.
RŠ: Kaj poleg iftarjev še dela društvo MKD?
Furkan: Naš moto je: imejte prostor za vsakogar v svojem srcu. Sodelovali smo na primer v projektu Počimo mehurčke, v sklopu katerega smo organizirali dva tabora za turške in slovenske družine ‒ ta projekt je bil res super.
RŠ: Na vaši spletni strani so omenjena tudi načela gibanja Hizmet, ki ga je vodil Fethullah Gülen. Kaj je Hizmet?
Furkan: To je civilno družbeno gibanje, ki želi ustvarjati kulturo sobivanja. Namenjeno je temu, da se ljudje med sabo bolje razumejo. Organizira kulturne dogodke in se posveča občečloveškim vrednotam. V nekaterih državah se ukvarja tudi s humanitarno pomočjo in izobraževanjem. Glavna stvar pa je medverski, medkulturni, mednarodni dialog.
RŠ: Toda v Turčiji bi bila omemba gibanja Hizmet politično dejanje …
Furkan: Ja, na žalost je to kar politična stvar. Čeprav gibanje ni politična stranka. V Turčiji tega verjetno ne bi bilo možno javno objaviti, ali se o tem pogovarjati.
RŠ: Ste se ob svojem delu kdaj srečali z očitkom islamizma ali islamofobijo?
Furkan: Ne, zaenkrat v Sloveniji nismo imeli slabe izkušnje, ker ljudje to sprejemajo kot kulturno bogastvo. Tudi na iftarjih se ne pogovarjamo samo o islamu. Predvsem hočemo vsem ponuditi možnost, da izkusijo iftar in da ljudje to razumejo kot kulturno izmenjavo.
RŠ: Pripravljaš pa tudi oddajo Enolončnica na RŠ. O čem je tvoja oddaja?
Furkan: Za začetek moramo povedati, da sem pred tremi leti, ko sem naredil izobraževanje na radiu, začel iz nule. Seveda je vsak dan bolje, to soboto (15. 3.) bo, se mi zdi, 39. epizoda. Govorimo o migraciji, integraciji in podobnih temah. Tudi pri oddaji gre v bistvu za medkulturnost, a ne? Ljudi v Sloveniji v bistvu zanima, kaj migranti tukaj delajo, kaj planirajo, kako vidijo Slovenijo … In jaz jih to sprašujem, oni pa odkrito odgovarjajo, kaj delajo, kako živijo, kakšne družine imajo. Poskušam ustvariti prostor brez ovir, ker migranti že vidijo, kako Slovenci živijo in delajo, Slovenci pa zelo malokrat vidijo, kako živijo migranti. Seveda pa tu ta pojem razumem zelo široko ‒ ne glede na to od kod, zakaj in po kaj so prišli ljudje v Slovenijo ‒ res mešano, enolončnica. In vsak migrant, ki gostuje v oddaji, naredi našo Enolončnico okusnejšo!
