Kaj pomeni vzgajati najstnike v digitalnem svetu in kako lahko kot starši ustvarimo bolj zdravo ravnovesje med zasloni in resničnim življenjem?

V naši 51. epizodi oddaje Enolončnica smo gostili Brizo Bohne, izobraževalko in zagovornico digitalnega dobrega počutja. Na podlagi svojih izkušenj dela z mladimi in življenja v različnih kulturnih okoljih je z nami delila pomembno sporočilo: ne gre le za čas pred zasloni, temveč za življenje okoli njih.

Govorili smo o tem, zakaj mladi poleg omejitev potrebujejo predvsem odnose, odgovornost in izkušnje iz resničnega sveta, kako se razvoj gradi skozi trud, aktivnost in celo dolgčas ter zakaj je zgled odraslih pogosto pomembnejši od njihovih besed. Posebej je poudarila, da starši ne potrebujejo popolnosti – že prisotnost in trud lahko pomembno vplivata na dobrobit celotne družine.

Dotaknili smo se tudi preprostega, a učinkovitega premika v razmišljanju: namesto vprašanja »Kako zmanjšati čas pred zasloni?« se lahko vprašamo »Kaj želimo v vsakdanjem življenju okrepiti?«

Epizoda prinaša tudi konkretna orodja in pristope za digitalno dobro počutje, ki temeljijo na ravnovesju, zavedanju in postopnih spremembah v vsakdanjem življenju.

Enolončnica – Radio Študent 89.3 MHz
Vsako tretjo soboto ob 18.00.

Pridružite se nam spet ob naslednji epizodi!

Če ste epizodo zamudili v živo, jo lahko najdete v knjižnici Radia Študent ali pa kliknite TUKAJ.

The post Enolončnica: 51. epizoda first appeared on Medkulturni dialog.

Znotraj projekta smo zaključili tudi z zgodbami Novi obrazi Slovenije.

V mesecu juniju se je zaključil projekt BODE+, pri katerem smo sodelovali z društvi ADRA Slovenija  Infokolpa in Kulturno društvo Gmajna. Projekt je bil sofinanciran s sredstvi Impact4Values in Slovenija od Novembra 2023 do junija 2025.

Glavni pobudi projekta

Projekt Brez ovir do enakosti, pravic in vrednot je nadaljevanje projekta BODE, kjer smo začeli z opolnomočenjem oseb z migrantskim ozadjem za zagovorniško dejavnost. V nadgradnji zagovorniške dejavnosti smo uresničili aktivno udejstvovanje sodelujočih pri ozaveščanju in zbiranju podpisov za peticiji:

• Javna pobuda in peticija za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika za tujce
• Javna pobuda in peticija za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke

Pojavljanje v medijih

V okviru projekta smo se udeležili tudi televizijskih intervjujev, v katerih smo spregovorili o naši pobudi za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika za tujce. Med drugim je za televizijo Nova24 v studiu nastopil vodja društva MKD Furkan Guner.

Več o intervjuju, ki se je odvil 7. julija 2024, in o drugih omembah projekta v medijih si lahko preberete TUKAJ.

Zaključna prireditev

Od projekta smo se poslovili 21. marca 2025 v prostorih SAZU v Ljubljani. Kulturno prireditev so spremljali umetniški nastopi udeležencev in razstava, ki je bila na ogled tudi po samem dogodku.

---

Zbranih 24 zgodb pri projektu Novi obrazi Slovenije

Čeprav je prireditev naznanila uradni konec projekta že v marcu, pa smo do konca junija nadaljevali z objavami intervjujev oz. zgodb naših udeležencev in udeleženk projekta. Velik del projekta BODE+ so bili t. i. Novi obrazi Slovenije. Vsaka izpoved ponuja vpogled v njihove izzive in dosežke na poti novih začetkov med bivanjem v Sloveniji. Prvih 9 zgodb smo delili že v času projekta BODE, do konca projekta pa smo jih skupaj zbrali kar 24. Vse so zbrane na naših družbenih kanalih in pod objavami na projektni strani TUKAJ.

Novi obrazi Slovenije prinašajo osebne zgodbe tujcev, ki so z nami delili osebne izzive in dosežke na svoji poti vključevanja v slovensko družbo. Iskreni zapisi prinašajo priložnost za razmislek, predvsem pa naslavljajo sistemsko problematiko, s katero se spopadajo na različne načine.

Vljudno vabljeni, da spoznate nove obraze Slovenije.

The post Zaključek projekta BODE+ first appeared on Medkulturni dialog.

V ponedeljkovi oddaji Tednik na prvem programu Televizije Slovenija so pripravili prispevek z naslovom Dragi ali dragoceni tujci. Novinarka Anka Pirš je med drugim obiskala tudi prostore Društva Medkulturni dialog. Na intervju je povabila predstavnika MKD Furkana Gunerja in še tri prišleke, ki so delili svoje izkušnje o situaciji na trgu dela za tujce: Sally Hafez, Mohameda Alburaja in Ghaido Ayoub.

No Caption

No Caption

No Caption

Prispevek je sledil minulemu mednarodnemu dnevu beguncev. Čeprav niso bili vsi sogovorniki v prispevku begunci, je novinarka predstavila različne zgodbe prišlekov, ki so si morali v Sloveniji na novo ustvariti življenje. Zaradi vojn, podnebnih sprememb ali slabih ekonomskih razmer si mora boljše življenje drugje kot doma poiskati na milijone ljudi.

Evropska unija pa v zadnjem času izvaja vedno bolj restriktivno azilno politiko. Na eni strani poudarja pomanjkanje delovne sile, hkrati pa se vrstijo številne sporne prakse pri zaposlovanju tujcev. Prispevek zastavlja vprašanje: So begunci, priseljenci, migranti strošek, orodje za kovanje dobička ali enakovredni člani naše družbe?

Predstavnik MKD Furkan Guner je povedal, da sebe ne vidi kot strošek za državo Slovenijo. Pravi, da si želi čim več prispevati. Izpostavil je problem visoko izobraženih tujcev, ki zaradi jezika in drugih sistemskih omejitev v Sloveniji ne morejo delati v svojem poklicu.

Za prispevek sta spregovorila tudi Ognjen Radivojević iz Slovenske filantropije in Ana Samobor iz Društva Ključ. Poudarila sta sistemsko problematiko v zvezi z delovnimi dovoljenji in dovoljenji za bivanje ter stisko tujcev, ki so primorani skleniti delovna razmerja, v katerih jih delodajalci izkoriščajo.

Celoten video prispevek si lahko ogledate spodaj ali na tej povezavi.

The post Izjave za prispevek v oddaji Tednik first appeared on Medkulturni dialog.

Kdo sem?

Sem Seda Şirin, 33-letna učiteljica turščine iz Turčije. Diplomirala sem na univerzi Mevlana v mestu Konya, kjer sem študirala poučevanje turščine. Zaradi politične spremembe v Turčiji so mnoge izobražene posameznike, vključno z mano, razglasili za nevarne. Bila sem prisiljena zapustiti svojo domovino.

Prihod v Slovenijo

Ko sem prispela v Slovenijo, sem se morala soočiti s številnimi izzivi. Čeprav sem učiteljica, nisem mogla opravljati svojega poklica. Povsod je bila zahtevana odlična slovenščina – celo za delo čistilke ali blagajničarke. Poleg tega sem se zaradi svojega videza – ker nosim naglavno ruto – pogosto soočala z diskriminacijo. Večina podjetij ne zaposluje pokritih žensk. Včasih ljudje ne morejo verjeti, da sem učiteljica. V njihovih očeh sem zaradi svoje vere in oblačil “manjvredna”.

Drugačna pot, ki vodi do uspeha

Ker je moj mož prav tako imel izzive z zaposlitvijo, sva želela skupaj ustvariti nekaj novega. Najprej sva turške jedi pripravljala le za prijatelje, nato pa še z dvema skupaj odprla restavracijo “Naša Kuhinja”. Zame je to eden največjih dosežkov v Sloveniji – dokaz, da lahko tudi migrantke, kljub vsem oviram, prispevajo k skupnosti.

Številni sistemski izzivi

A najbolj me je zaznamovala izkušnja kot mati.
Moji hčerki sta bili pogosto deležni nepoštenega in nečloveškega odnosa v vrtcu in zdravstvenih ustanovah. Starejša hči je bila v vrtcu diskriminirana zaradi verskih prehranskih navad – ker na primer ne uživamo svinjine.

Večkrat sem prosila vrtec, da bi ji lahko prinašala hrano od doma, vendar to ni bilo dovoljeno. Ob dnevih z mesnim menijem je bila pogosto lačna, posledično manj zbrana in utrujena.
Zaradi tega so nekateri učitelji menili, da ne razume snovi ali ne sledi pouku.
Na neki točki so celo predlagali, da ima avtistično motnjo – brez kakršnekoli strokovne podlage ali ustrezne diagnoze.

Ko smo zamenjali vrtec, se je stanje res izjemno izboljšalo – učitelji in osebje novega vrtca so pokazali veliko več razumevanja in empatije. Moja hči je bila končno sprejeta takšna, kot je – z vsemi svojimi navadami, potrebami in otroško energijo.

V zdravstvenem sistemu sem se srečala s poniževanjem – kot ženska, ki ne govori tekoče slovensko in nosi naglavno ruto. Zdravstveni delavci so nas pogosto obravnavali s prezirom. Ena izmed najtežjih izkušenj je bila, ko je zobozdravnica mojo hčer fizično odstranila iz ordinacije, ker je bila prestrašena in ni hotela odpreti ust.

Kljub vsemu verjamem, da lahko ustvarimo skupnost, kjer bomo razumljeni in sprejeti – tudi če ne govorimo popolne slovenščine ali nosimo drugačna oblačila. 

Izzivi in rešitve za boljše vključevanje prišlekov v Slovenijo po mnenju Sede

•  Jezik: Pogosto se pričakuje popolno znanje slovenščine že za osnovna dela.
  Rešitev: Več brezplačnih jezikovnih tečajev in programov za priznanje tuje izobrazbe.
• Diskriminacija na podlagi vere in videza: Naglavna ruta je pogosto ovira za zaposlitev.
  Rešitev: Kampanje ozaveščanja, enakopravna obravnava pri zaposlovanju.
• Inkluzivno izobraževalno in zdravstveno okolje: Nekatere ustanove ne razumejo različnih potreb otrok in pogosto naletijo na predsodke ali nepravično obravnavo
  Rešitev: usposabljanje vzgojiteljev in medicinskega osebja za delo z migrantskimi družinami. Predvsem tudi na razumevanju različnega kulturnega oz verskega ozadja, ki je temelj za sprejemanju.
• Poklicna uresničitev: Kljub izobrazbi in izkušnjam so možnosti za delo zelo omejene.
  Rešitev: podpora podjetništvu med migranti, večja vključitev visoko izobraženih tujcev.

Borimo se proti stereotipom, predsodkom in diskriminaciji. Vsak posameznik si zasluži priložnost za enakovredno sodelovanje v družbi. Stopimo skupaj za bolj vključujočo in pravično prihodnost.

»Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.”

𝑷𝒓𝒐𝒋𝒆𝒌𝒕 “𝑩𝑶𝑫𝑬/𝑩𝒓𝒆𝒛 𝑶𝒗𝒊𝒓 𝑫𝒐 𝑬𝒏𝒂𝒌𝒐𝒔𝒕𝒊” 𝒋𝒆 𝒔𝒐𝒇𝒊𝒏𝒂𝒏𝒄𝒊𝒓𝒂𝒏 𝒔 𝒔𝒓𝒆𝒅𝒔𝒕𝒗𝒊 𝐈𝐦𝐩𝐚𝐜𝐭𝟒𝐕𝐚𝐥𝐮𝐞𝐬 𝒊𝒏 𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒊𝒋𝒂 𝒐𝒅 𝑵𝒐𝒗𝒆𝒎𝒃𝒓𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟑 𝒅𝒐 𝒋𝒖𝒏𝒊𝒋𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟓.

O projektu BODE+ lahko preberete TUKAJ.

V sodelovanju z društvom ADRA o projektu tudi na tej strani.

The post Novi obrazi Slovenije: Seda iz Turčije first appeared on Medkulturni dialog.

Kdo sem?

Sem Antoine Nshimimana, 40-letni psiholog iz Burundija. Študiral sem psihologijo na univerzi Hope Africa in že v Burundiju deloval kot klinični psiholog in prostovoljec Rdečega križa, kjer sem pomagal v bolnišnicah in tudi v azilnem domu. Poleg tega sem v Burundiju delal tudi kot kuhar kasneje pa tudi na nigerijskem veleposlaništvu.

Govorim kar 7 jezikov: angleško, francosko, slovensko, svahili, kinyarwanda, kefera in kiforero.

Pot do Slovenije

Leta 2015 sem zaradi političnih težav zapustil svoj dom. Zaradi zavrnitve vstopa v politično stranko sem postal tarča preganjanja. Večkrat so me mučili in pretepali. 7 let sem se skrival v različnih mestih v Burundiju in 3 leta nisem videl svoje družine. Leta 2022 sem zapustil Burundi. Pot me je peljala skozi Srbijo, Bosno, Hrvaško in po dveh mesecih sem prispel v Slovenijo, kjer sem prejel status mednarodne zaščite in se po treh letih čakanja združil s svojo družino. V tem času sem se naučil slovenščino in dosegel nivo B1.

Kljub vsem oviram sem se naučil jezika, dobil službo in zdaj z družino gradim novo življenje v Sloveniji. Prepričan sem, da si vsak posameznik zasluži priložnost za dostojno in vključeno življenje.

Izzivi in rešitve za boljše vključevanje prišlekov v Slovenijo po mnenju Antoina

• Jezik: Slovenci cenijo znanje slovenščine – učenje jezika je ključno.
• Rešitev: več brezplačnih tečajev, učenje v skupnostih, več mentorstva.
• Stanovanja: težko je najeti stanovanje kot tujec.
• Rešitev: bolj transparentna politika najema, večja zaščita najemnikov.
• Zaposlitev: diskriminacija na trgu dela – takoj ko izvejo, da si tujec, ne želijo sodelovati.
• Rešitev: več podjetij naj daje priložnosti tudi osebam z migrantskim ozadjem.
• Stereotipi: nekateri Slovenci verjamejo, da so begunci kriminalci.
• Rešitev: več medkulturnih programov in dogodkov, kjer Slovenci in migranti preživljajo čas skupaj, se spoznavajo in rušijo predsodke skozi osebni stik.

Borimo se proti stereotipom, predsodkom in diskriminaciji. Vsak posameznik si zasluži priložnost za enakovredno sodelovanje v družbi. Stopimo skupaj za bolj vključujočo in pravično prihodnost.

»Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.”

𝑷𝒓𝒐𝒋𝒆𝒌𝒕 “𝑩𝑶𝑫𝑬/𝑩𝒓𝒆𝒛 𝑶𝒗𝒊𝒓 𝑫𝒐 𝑬𝒏𝒂𝒌𝒐𝒔𝒕𝒊” 𝒋𝒆 𝒔𝒐𝒇𝒊𝒏𝒂𝒏𝒄𝒊𝒓𝒂𝒏 𝒔 𝒔𝒓𝒆𝒅𝒔𝒕𝒗𝒊 𝐈𝐦𝐩𝐚𝐜𝐭𝟒𝐕𝐚𝐥𝐮𝐞𝐬 𝒊𝒏 𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒊𝒋𝒂 𝒐𝒅 𝑵𝒐𝒗𝒆𝒎𝒃𝒓𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟑 𝒅𝒐 𝒋𝒖𝒏𝒊𝒋𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟓.

O projektu BODE+ lahko preberete TUKAJ.

V sodelovanju z društvom ADRA o projektu tudi na tej strani.

The post Novi obrazi Slovenije -Antoine iz Burundija first appeared on Medkulturni dialog.

V sodelovanju z Društvom ADRA Slovenija smo se udeležili dveh pomembnih dogodkov v okviru skupnih interesov za podporo lažji integraciji tujcev v Sloveniji.

22. maja 2025 smo se sestali in izmenjali mnenja na delavnici, ki jo je organiziral Znanstveni raziskovalni center SAZU. 3. junija 2025 pa smo obiskali nacionalno konferenco mreže Global classroom; slednjo je organiziral Zavod za zaposlovanje.

Na obeh dogodkih smo se srečali z jasnim ciljem, poiskati odgovore na vprašanje:

Kako tujcem omogočiti ustrezne življenjske pogoje, v katerih se lahko počutijo sprejete in se brez večjih ovir integrirajo v novo okolje?

To vključuje številna življenjska področja, kot so učenje slovenskega jezika, dostop do bivalnega prostora in možnosti zaposlitve.

Na dogodkih smo:

– razvijali ideje o uporabi skupnostnega sponzorstva za namen olajševanja integracije, predvsem na področju zaposlovanja in reševanja stanovanjske stiske,
– imeli možnost prisluhniti osebnim izpovedim oseb z migrantskim ozadjem in izzivom, s katerimi se soočajo, ter predlaganim rešitvam,
– razpravljali o izzivih in priložnostih na področju zaposlovanja,
– prepoznali in naslovili (pre)pogosto kršenje delavskih pravic, v zadnjem času še posebej državljanov držav, ki niso članice EU.

Zahvaljujemo se organizatorjem za vabilo in Društvu ADRA Slovenija za kontinuirano partnerstvo, ki nam omogoča uspešno udejstvovanje in premike na poti k lažji integraciji tujcev.

The post Lažja integracija z ADRA Slovenija first appeared on Medkulturni dialog.

Novinarska ekipa televizijske postaje Al Jazeera Balkans je obiskala prostore Društva Medkulturni dialog v Ljubljani. Na intervju so povabili Sally Hafez, mamo 4 otrok iz Egipta, ki je povedala, da se njeni otroci iz šole večkrat vračajo domov lačni. Sally med drugim aktivno sodeluje pri projektu BODE+, znotraj katerega smo nedavno Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje predali pobudo s peticijo za zagotavljanje šolskih obrokov za vse otroke, ne glede na njihovo versko ali kulturno ozadje.

Pod prispevkom je ekipa Al Jazeera Balkans povzela z besedami:

Številne nevladne in verske organizacije v Sloveniji opozarjajo na diskriminatorni sistem šolske prehrane, ki velja za enega najboljših v Evropi. Otroci, ki ne jedo določene hrane iz verskih, kulturnih, etičnih ali drugih razlogov, se pogosto vračajo domov iz šole lačni. Reševanje problema je država prepustila dobri volji posameznikov v šolskih upravah.

Z novinarjem Nikolo Milosavićem Aleksićem se je pogovarjal tudi predstavnik Društva MKD Furkan Guner, ki je opisal trenutno stanje z obroki v slovenskih šolah. Povedal je, da šole preprosto ne nudijo obrokov, ki bi jih lahko uživali vsi otroci. Brez zdravniškega potrdila o alergiji za prilagoditev prehrane v šoli ne gre, kar je potrdila tudi Egipčanka Sally Hafez.

V imenu partnerjev pri projektu in peticiji je za prispevek spregovorila tudi Katja Utroša iz KD Gmajna. Povedala je, da se mora slovenski šolski sistem bolje potruditi na področju inkluzivnosti. Otroci bi se v šolah morali počutiti dobrodošle in vključene. Šole se z vključevanjem in integracijo spopadajo na različne načine, tako na področju prehrane, kot na področju jezikovnega učenja za učence migrantov.

Celoten prispevek si lahko ogledate na spodnjem posnetku.

The post O šolskih obrokih na Al Jazeeri Balkans first appeared on Medkulturni dialog.

Kdo sem?

Sem Mohammed Jadallah, Palestinec iz Gaze. Diplomiral sem iz fizioterapije in delal v več bolnišnicah, med drugim v Al-Shifa in Al-Wafa. Zdravil sem otroke, bolnike z opeklinami ter osebe z ortopedskimi težavami. Ob delu sem razvijal tudi svojo ustvarjalno plat – fotografijo, oblikovanje in montažo videov. Od mladih let sem pisal – o Gazi, Palestini in krivicah, ki jih doživljamo. Pisanje me je pripeljalo do rap glasbe. V tem sem našel nov način izražanja.

Verjamem, da lahko z odprtostjo in prijaznostjo ustvarimo družbo brez razdeljenosti.

Prihod v Slovenijo

Iz Gaze sem odšel zaradi nenehnih vojn in zatiranja. Živel sem brez osnovnih pogojev, brez svobode gibanja. Vse je imelo ceno. Pet vojn sem preživel – še pred trenutno genocidno situacijo. Preprosto nisem več mogel živeti brez upanja.

Življenje v Sloveniji

Danes v Sloveniji iščem svobodo, varnost in boljšo prihodnost – zase in za svojo družino. Eden največjih izzivov je učenje jezika. Slovenščino se učim vsak dan. Razumem vedno več, govorim osnovne stavke. A brez jezika težko najdem stabilno delo v svoji stroki.

Preizkušnje in dosežki

Včasih moja barva kože pritegne neželene poglede. A to me ne zlomi. Ob sebi imam čudovite prijatelje Slovence, ki me sprejemajo in podpirajo. Ponosen sem tudi na svojo umetniško pot. Nastopal sem na številnih dogodkih in velikih odrih po vsej Sloveniji. To mi daje moč in motivacijo za naprej.

Spoznajmo se. Povežimo se. Bodimo ljudje.

Izzivi in rešitve za boljše vključevanje prišlekov v Slovenijo po mnenju Mohammeda:

• Učenje jezika: Brez jezika ni dela in povezovanja.
• Rešitev: Več brezplačnih tečajev in pogovornih skupin.
• Stanovanjska diskriminacija: Zelo težko je najti stanovanje brez pomoči Slovencev.
• Rešitev: Večja odprtost, pomoč pri iskanju nastanitve, zaščita najemnikov.
• Družbena distanca: Predsodki še vedno obstajajo.
• Rešitev: Dialog, kulturne izmenjave in skupni dogodki.

Zbiram tudi pomoč za svojo družino v Gazi. Pomagate lahko na tej povezavi.

Borimo se proti stereotipom, predsodkom in diskriminaciji. Vsak posameznik si zasluži priložnost za enakovredno sodelovanje v družbi. Stopimo skupaj za bolj vključujočo in pravično prihodnost.

»Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.”

𝑷𝒓𝒐𝒋𝒆𝒌𝒕 “𝑩𝑶𝑫𝑬/𝑩𝒓𝒆𝒛 𝑶𝒗𝒊𝒓 𝑫𝒐 𝑬𝒏𝒂𝒌𝒐𝒔𝒕𝒊” 𝒋𝒆 𝒔𝒐𝒇𝒊𝒏𝒂𝒏𝒄𝒊𝒓𝒂𝒏 𝒔 𝒔𝒓𝒆𝒅𝒔𝒕𝒗𝒊 𝐈𝐦𝐩𝐚𝐜𝐭𝟒𝐕𝐚𝐥𝐮𝐞𝐬 𝒊𝒏 𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒊𝒋𝒂 𝒐𝒅 𝑵𝒐𝒗𝒆𝒎𝒃𝒓𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟑 𝒅𝒐 𝒋𝒖𝒏𝒊𝒋𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟓.

O projektu BODE+ lahko preberete TUKAJ.

V sodelovanju z društvom ADRA o projektu tudi na tej strani.

The post Novi obrazi Slovenije – Mohammed iz Palestine first appeared on Medkulturni dialog.

Danes smo skupaj s predstavniki društva ADRA Slovenija in kulturnega društva Gmajna organizirali novinarsko konferenco ob predaji podpisov peticije Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Pred novinarji smo spregovorili o naši pobudi za razpoložljivost obrokov za vse otroke na slovenskih šolah. Poudarili smo pomen vključevanja otrok in njihovega dostopa do hrane. Izpostavili smo, da trenutna situacija, v kateri primanjkuje možnosti izbire alternativne izbire obrokov, predstavlja obliko diskriminacije. Izpostavili smo problematiko lakote, čustvene stiske in občutka izključenosti otrok, ki so soočeni s tovrstno diskriminacijo.

O predaji peticije in novinarski konferenci so poročali na različnih novičarskih portalih:

• Skupina nevladnih organizacij s peticijo glede prehrane v šolah na 24ur.com

• Vložena uradna peticija, ker otroci v šolah ostajajo brez hrane na ljubljanainfo.com

• Po pritoževanju o lakoti v šolah vložena uradna peticija na sobotainfo.com

• Skupina nevladnih organizacij s peticijo glede prehrane v šolah na sta.si

• Otroci so v šolah pogosto lačni in izključeni – nevladniki zahtevajo spremembe na pomurec.com

• Nevladniki vložili peticijo za raznovrstno hrano v šolah videoprispevek v Dnevniku na RTV Slovenija.

Odlomek iz javne pobude s peticijo:
Glavni dokument, ki v Republiki Sloveniji ureja pravico do verske svobode, je Zakon o verski svobodi (Zakon o verski svobodi, 2007), ki med drugim določa, da mora biti verska svoboda tudi v javnem življenju zagotovljena in nedotakljiva, kar med drugim zajema različne oblike izražanja vere. Oblika izražanja vere je tudi izbira prehrane, ki je v skladu z verskimi nauki. Verska svoboda mora biti torej zagotovljena tudi v okviru prehranjevanja, čemur pa Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023) ne namenjajo dovolj pozornosti. PREBERITE VEČ TUKAJ.

Javno pobudo smo pripravili migrantke in migranti v okviru projekta BODE+ v sodelovanju z ADRA Slovenija, Društvom Medkulturni dialog in Kulturnim društvom Gmajna ter ob podpori projekta EMV-LII.  

Podpisniki pobude:

Društvo Medkulturni dialog, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, Kulturno društvo Gmajna,
Iniciativa Infokolpa, Slovenska filantropija, Mirovni inštitut, Kulturni center Danilo Kiš, Humanitas,
Zavod Krog, Platforma SLOGA, Krščanska adventistična cerkev, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Zavod APIS, Amnesty International Slovenije, Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, Društvo Raznolikost, Inštitut ČKZ in Slovensko vegansko društvo.

Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Viri in literatura:

Bajt, V., Frank, A., Jalušič, V., & Ladić, M. (2023). Odgovorno delovanje za vključujoče lokalne skupnosti (CIFER): Nacionalno poročilo – Slovenija. Mirovni inštitut.

Giorda, M. C., Bossi, L., Messina, E., & Risteco, C. (2014). Food and religion (in public food service). Consorzio Risteco. Hajdinjak, M. (2024). Kaprice in »pravice« v šolski prehrani. Vestnik. https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/v-premislek-kaprice-in-pravice-v-solski-prehrani-1375386 

Ministrstvo za kulturo. (2019). Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda 4. Seje sveta vlade RS za dialog o verski svobodi. Vlada Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Verska-svoboda/Svet-Vlade-RS-za-dialog/Gradivo-4.-seja-Sveta.pdf 

Porić, E. (2024). Pregled izkušenj in praks zagotavljanja obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah: Poglobljena analiza anketnega vprašalnika in šolskih jedilnikov. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. https://www.islamska-skupnost.si/wp-content/uploads/Analiza-prehrana-19.-9.-2024.pdf 

Zagovornik načela enakosti. (2024). Starši z vrtcem dosegli dogovor o razumni prilagoditvi prehrane za otroke na podlagi vere. https://zagovornik.si/izdelki/starsi-z-vrtcem-dosegli-dogovor-o-razumni-prilagoditvi-prehrane-za-otroke-na-podlagi-vere/ 

Zakon o verski svobodi (ZVS). (2007). Uradni list RS, št. 14/07.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (2024). Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. https://gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Smernice-za-prehranjevanje-v-vzgojno-izobrazevalnih-zavodih.pdf

The post Peticija izročena ministrstvu first appeared on Medkulturni dialog.

Kdo sem?

Po izobrazbi sem diplomirana farmacevtka. Imam tudi pedagoško diplomo, saj sem vrsto let delala kot učiteljica naravoslovja in kemije v Egiptu in Združenih arabskih emiratih. V ZAE sem preživela osem let in tam nadaljevala svojo kariero v izobraževanju. Stara sem 40 let.

Prihod v Slovenijo

V Slovenijo sem se preselila pred tremi leti, ko je moj mož dobil ponudbo za delo tukaj. Selitev v novo okolje ni bila enostavna, največji izziv je predstavljal jezik. Čeprav sem se udeleževala tečajev in se zelo trudila izboljšati znanje slovenščine, jezik ostaja ovira – posebej za delo v zdravstvu, kjer je zahtevan nivo C1.

Življenje v Sloveniji

Sprva sem se kot zelo družabna oseba znašla v povsem novi situaciji – skorajda sem razvila socialno fobijo. A sčasoma sem se začela vključevati v družbo. Delala sem kot prostovoljna kulturna mediatorka, kjer sem pomagala drugim migrantom in beguncem pri orientaciji v novem okolju. To delo me je zelo izpopolnjevalo.

Letos sem se pridružila programu Socialna aktivacija, ki je namenjen podpori pri vključevanju migrantov. Ta program mi je zelo pomagal, da sem se počutila bolj povezano z družbo. Čeprav nas Egipčanov v Sloveniji ni veliko, sem našla podporo med drugimi, ki so se soočali s podobnimi izzivi kot jaz.

Moji dosežki tukaj

Najbolj sem ponosna na svoj napredek – da sem izboljšala svoje znanje jezika, se vključila v lokalno skupnost in stkala pomembne vezi. Vem, da je za vključevanje potrebno veliko truda, predanosti in potrpežljivosti.

Izzivi in rešitve za boljše vključevanje prišlekov v Slovenijo po mnenju Sally:

Po mojem mnenju so za boljše vključevanje tujcev v Sloveniji ključnega pomena: dostopni jezikovni programi, mentorstva, ki povezujejo migrante z domačini, ter priznanje tujih izobrazb. Prav tako bi morali v delovnem okolju in šolah spodbujati večkulturne dogodke in programe ozaveščanja, saj to krepi občutek pripadnosti in gradi bolj vključujočo družbo.

Verjamem, da vsak človek, ne glede na svoj izvor, potrebuje občutek pripadnosti – majhno skupnost, ki ga sprejme. To je meni najbolj pomagalo.

Borimo se proti stereotipom, predsodkom in diskriminaciji. Vsak posameznik si zasluži priložnost za enakovredno sodelovanje v družbi. Stopimo skupaj za bolj vključujočo in pravično prihodnost.

»Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.”

𝑷𝒓𝒐𝒋𝒆𝒌𝒕 “𝑩𝑶𝑫𝑬/𝑩𝒓𝒆𝒛 𝑶𝒗𝒊𝒓 𝑫𝒐 𝑬𝒏𝒂𝒌𝒐𝒔𝒕𝒊” 𝒋𝒆 𝒔𝒐𝒇𝒊𝒏𝒂𝒏𝒄𝒊𝒓𝒂𝒏 𝒔 𝒔𝒓𝒆𝒅𝒔𝒕𝒗𝒊 𝐈𝐦𝐩𝐚𝐜𝐭𝟒𝐕𝐚𝐥𝐮𝐞𝐬 𝒊𝒏 𝑺𝒍𝒐𝒗𝒆𝒏𝒊𝒋𝒂 𝒐𝒅 𝑵𝒐𝒗𝒆𝒎𝒃𝒓𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟑 𝒅𝒐 𝒋𝒖𝒏𝒊𝒋𝒂 𝟐𝟎𝟐𝟓.

O projektu BODE+ lahko preberete TUKAJ.

V sodelovanju z društvom ADRA o projektu tudi na tej strani.

The post Novi obrazi Slovenije – Sally iz Egipta first appeared on Medkulturni dialog.